„Umwelt-baut-Brücken“

Projekt der Schulen aus Heubach/Deutschland und Ptuj/Slowenien

 

Programm in Heubach zum Thema

 

„Regenerierbare Filterlinie in der Bierfiltration“

 

6.-12. März 2006

 

Texte und Fotos für den Abdruck in der DELO:

 

 

1.

 

Ptujski gimnazijci nadaljevali projekt Okolje gradi mostove v    

                                           nemškem Heubachu

 

PTUJ – HEUBACH – PIVO

 

»Ptuj je res lepo mesto: grad, Drava, terme, vino – čudovito,« so bile prve besede, ki jih je ob našem obisku Heubacha izgovoril župan Klaus Maier (50). Navdušeno smo spremljali njegovo poznavanje našega mesta. Od kod? Ali je bil na Ptuju? Ne, prikolesariti je uspel le do Lenarta. »Na Ptuj pa zagotovo še pridem, kajti knjiga o vašem mestu, ki ste mi jo podarili ob prvem obisku, me je očarala.«

 

Tudi nas je prevzel v snežno odejo ovit Heubach, ki šteje okrog 10 000 prebivalcev in leži 60 km vzhodno od Stuttgarta. V njem smo se v prijetnem delovnem vzdušju  teden dni družili s heubachškimi gimnazijci in raziskovali temo Filtracija piva.

Ob našem večernem prihodu je prazno in deviško belo mestece morda delovalo zelo mirno, a že naslednjega dne nas je srečanje s prijaznim županom prepričalo v nasprotno.

V sproščenem in zanimivem pogovoru je Klaus Maier spregovoril o zgodovinskem in kulturnem bogastvu Heubacha, o skrbi za izobraževanje mladih, da bi bili čim bolj konkurenčni na delovnem trgu, o nacionalni pestrosti prebivalcev, saj živijo v mestu priseljenci iz Rusije, Italije, Turčije, bivših držav Jugoslavije … (o tem smo se prepričali tudi sami na našem potepanju po heubachških ulicah). Seveda pa ni pozabil tudi na industrijsko pomembne obrate, ki zagotavljajo delovna mesta in skrbijo za gospodarski razcvet kraja. »Prav pri nas je bila ustanovljena vam vsem dobro znana tekstilna tovarna Triumph,« se je pohvalil heubachški župan. »Proizvajamo pa tudi zelo dobro pivo,« je še dodal.

Saj res, prav zaradi piva smo tukaj, v Heubachu. Pa ne da bi ga pili! V okviru projekta Okolje gradi mostove želimo spoznati postopek proizvodnje piva v njihovi pivovarni Hirschbrauerei Heubach.

Veliko sivo poslopje stoji na obrobju mesta. Horst Caliz (60), šef pivovarne, s svojimi 40 sodelavci vodi proizvodnjo piva. » Že 6 generacij naše družine povezuje tradicija varjenja piva, vse od leta 1516,« ponosno pove in nas popelje skozi pivovarno.

Proizvodnja piva se začne v varilnici. V ogromnih bakrenih posodah vsak dan zvarijo 35 000 litrov te tekočine. Bakrene kotle uporabljajo že od leta 1950. Nekoč so jih ogrevali z lesom in premogom, danes pa uporabljajo tehniko ogrevanja z vodno paro, segreto na 40 do 60 stopinj Celzija. Prostor, obložen z zeleno-belimi ploščicami, nas je presenetil z močnim vonjem po hmelju.

Nastal vroč zvarek pol ure pretakajo po jeklenih ceveh in jeklenih tankih hladilnice. Ko smo si ogledovali ta prostor, nas je kar malo mrazilo, kajti temperature hladilnice ne presegajo 5 stopinj Celzija.

Po dodatku kvasa zvarek potuje v vrelno klet., kjer se skladišči v štirih stoječih in dveh ležečih spoliranih jeklenih tankih.

Vrenje poteka pri temperaturi 0 stopinj Celzija in traja od 8 do 12 tednov. Ko je glavno vrenje zaključeno, morajo iz piva izločiti kvas. Šele potem postane pivo jasno in obstojno. »Prav ta čistoča naredi pivo zdravo in okusno, da ga z užitkom pijemo,« je povedal Caliz. V eni uri se tako sfiltrira 7000 litrov piva. »V naši pivovarni pivo filtriramo na tradicionalen način s pomočjo kombiniranih filtrov, ki so sestavljeni iz številnih filtrirnih plošč, te pa iz vlakninskega materiala,« je še dodal. Priznati moramo, da  nas na prvi pogled stvar ni prav nič spominjala na filtrirno napravo; prej bi pomislili na raztegnjeno harmoniko, le zvok je bil precej drugačen.

Filtraciji sledi polnjenje čistega  svetlega  piva v steklenice in sodčke različnih velikosti. V pivovarni na leto ustekleničijo približno 60.000 hl piva. Si lahko predstavljate, koliko steklenic za tolikšno količino?  14,5 milijonov!

Po polnilnici se je širil močan hrup med seboj udarjajočih se steklenic. Zato vsi zaposleni nosijo zaščito za ušesa. Skozi polnilnico smo se prebijali preko številnih luž piva in koščkov razbitih steklenic, padlih s tekočega traku.

Napolnjene steklenice zložijo v zaboje in viličarji jih uskladiščijo. Iz skladišča romajo v gostilne, trgovine,  menze in velike trgovske centre v območju 60 km.

V Nemčiji je pivo zelo priljubljena pijača. 1250 nemških pivovarn ga na leto proizvede 110 milijonov hl.

V Sloveniji imamo dve veliki in 34 manjših pivovarn, ki na leto zvarijo okrog 2,5 milijona hl piva.

Številke se nam zdijo zelo visoke. Ali res spijemo toliko te okusne in mamljive pijače? Težko si predstavljamo. A če že, pijmo po pameti!

 

Karmen Kokot, Lucija Tratnik, Andreja Drevenšek, Don Ciglenečki, Katarina Rozman, Lea Majcenovič, Gimnazija Ptuj

Denise Nuding, Tomo Haas, Vera Pfister, Stella Staus, Timo Haas, Helen Lackner, Gymnasium Heubach

 

 

2.

 

S FILTRACIJO V PIVOVARNI HIRSCHBRAUEREI HEUBACH DO KRISTALNO ČISTEGA PIVA

 

Ali ste se ob pokušnji piva že kdaj vprašali, kako ta osvežujoča pijača nastane? Ne? Tudi mi smo o tem začeli razmišljati šele ob našem obisku pivovarne v Heubachu.

 

Čeprav želimo v prispevku govoriti o filtraciji piva, najprej nekaj besed o proizvodnji te osvežujoče pijače do filtracijskega postopka.

Za dobro pivo potrebujemo najkakovostnejšo vodo in ječmen, iz katerega nastane slad, ki ga kvasovke s fermentacijo ali vrenjem predelajo v alkohol. Piva pa seveda ni brez hmelja, ki da pijači značilno prijetno aromo in osvežilno grenkobo. Hmelj je znan tudi kot zdravilna rastlina, torej ima tudi zdravilne lastnosti.

Postopek pridobivanja piva se začne z varjenjem, ki že od nekdaj velja za pravo umetnost. Z njim dosežemo optimalne pogoje za delovanje kvasovk. Nujno potrebujemo tudi kvalitetno vodo, s katero raztopimo slad. Raztopljeni slad kuhamo v kuhalni posodi, kjer mu v več obrokih dodajamo hmelj. Nato v mešanico vsujemo kvas, s čimer povzročimo alkoholno vrenje, pri katerem nastajajo alkohol, ogljikov dioksid in stranski produkti. Vrenju sledi zorenje, pri katerem nastane mlado pivo, ki je še vedno motno, zato ga je treba prefiltrirati.  S filtracijo dosežemo njegovo kristalno čistost in daljšo obstojnost.

Poznamo tri stopnje filtracije, in sicer predfiltracijo, stabilizacijo in pofiltracijo. V predfiltraciji se odstranijo kvasovke, v postopku stabilizacije se pivo stabilizira, odstranijo se beljakovine, s pofiltracijo pa se pivo popolnoma očisti.

Postopek filtriranja poteka v posebni filtracijski napravi, v kateri so vložki, napolnjeni z  diatomejsko zemljo, ki prepušča le pivo, zadržuje pa kvasovke, določene beljakovine, hmeljsko smolo in druge majhne dele. Filtri s porami različnih dimenzij, od velikih do zelo majhnih, najprej izločijo največje dele, proti koncu filtracije pa še najmanjše. Premočna filtracija povzroči izgubo značilne arome piva.

Pri filtraciji nastanejo odpadki. To so izrabljeni filtri in ostanek filtracije. Na leto se jih  nabere 90.000 ton in zanje je treba ustrezno poskrbeti.

          V pivovarni v Heubachu filtrirajo pivo le enkrat na teden, in sicer z vertikalno dvestopenjsko filtrirno napravo podjetja Pall, ki v eni uri (po besedah Wolfganga Baura) očisti okrog 7000 l piva.  Po končanem filtriranju pivo še toplotno obdelajo, s čimer podaljšajo njegovo biološko trajnost. Proizvodnja se zaključi v polnilnici, kjer na uro napolnijo 18.000 steklenic (v enem letu je to 50.000 hl piva).

 Zaboji kristalno čistega piva odhitijo po tekočem traku k uporabnikom. Treba ga je torej samo še zaužiti.

 Vas zanima količina popitega piva v nekaterih državah? Irec ga povprečno popije 125 litrov, Nemec 122 in Slovenec 83 litrov na leto. Med evropskimi državami smo slovenski pivci piva v zlati sredini.

           

 

Boštjan Brenčič, Tadej Medved, Tom Peinkiher, Dejan Veselič, Gimnazija Ptuj

Manuel Grampes, Kenan Mardini, Alexander Fischer, Gymnasium Heubach

 

 

3.

 

OD USEDLINE DO FILTRA

 

Preden steče pivo po naših grlih, mora skozi številne postopke obdelave. Eden izmed njih je filtracija, ki smo si jo ogledali v pivovarni v Heubachu. Teoretično smo se s postopkom podrobneje seznanili na predavanju podjetja Pall, ki se med drugim ukvarja tudi s filtracijo pijač. Kakšno bi bilo pivo, če ga ne bi filtrirali? To smo se spraševali tudi mi. Johannes Vosseberg, nadzornik kvalitete filtracije, nam je predstavil eno najpomembnejših snovi pri filtriranju piva – diatomejsko zemljo.

 

Diatomejska zemlja, vodna usedlina fosilnih mineralov, je sestavljena iz mikroskopsko majhnih razgradljivih kremenastih alg. To so enocelični organizmi, katerih celična stena vsebuje kremen. Od 35.000 vrst alg je na svetu kar 12.000 kremenastih, ki živijo  v slani in sladki vodi. Za filtracijo so primerne le sladkovodne. Odmrle alge se nabirajo na dnu voda in na leto tvorijo od 0,2 do 0,5 mm debele plasti sedimentov, ki so se v preteklosti naložili v več sto metrov visoke plasti. Podobno kot pri drevesnem deblu lahko tudi pri kremnastih sedimentih glede na število plasti (letnic) razberemo njihovo starost. Prav zaradi nastajanja v plasteh je pridobivanje za nadaljnjo uporabo pri filtraciji toliko lažje – sedimente odstranjujejo po slojih ter jih nato z majhno porabo energije zmeljejo v bel prah. Kremenaste alge so različnih oblik, njihovo ogrodje sestavljajo številne pore, ki pri filtraciji prepuščajo le pivo.

Nahajališča diatomejske zemlje najdemo v kraterskih jezerih, puščavah – povsod, kjer je bila ali je še sladka voda. Izkopane sedimente izsušijo, da dosežejo 40 do 50-odstotno vlažnost. Za dosego še manjše vlažnosti se vodilni proizvajalci trudijo razviti učinkovitejše sušilne sisteme, saj se diatomejska zemlja ob manjši vlažnosti lažje drobi. Obdelava se nadaljuje s kalciniranjem. To je postopek termične obdelave, ki poteka v treh različnih temperaturnih območjih, kar vpliva na lastnosti diatomejske zemlje. Postopek se zaključi z ločevanjem delcev v posebnem ločevalniku, v katerem ves čas piha veter. Ta omogoča, da lahki delci lebdijo v zraku in se skozi odprtino na vrhu sita odstranjujejo. Težji delci ostanejo na dnu. Končni produkt je skoraj čist mehak bel prah.  S pakiranjem pridobljenega prahu se postopek zaključi.

 

Kemijsko sestavo diatomejske zemlje tvorijo silicijev oksid (88–95 %), železo in aluminijev oksid.

Največje proizvajalke diatomejske zemlje so ZDA (620.000 t na leto), Kitajska (390.000 t), Danska (233.000 t), Japonska (130.000 t), ki morajo za proizvodnjo izpolnjevati določene pogoje.

Za filtracijo pijač porabijo na leto 200.000 t svetovne proizvodnje diatomejske zemlje.

Najstarejša nahajališča sedimentov kremenastih alg so v Burgerheimu, vendar so izkopavanje zaradi predragega postopka pred desetimi leti opustili.

 

Spoznali smo koristnost in uporabnost diatomejske zemlje. A dolgotrajnejše vdihavanje njenega prahu lahko povzroči resnejše okvare pljuč, tudi  rakasta obolenja. Prav zaradi tega morajo ljudje, ki delajo s to snovjo, nositi zaščitne maske. »A ob rednem kajenju je tveganje, da pride do pljučnih obolenj, veliko večje!« je poudaril predavatelj Johannes Vosseberg. Da bi zmanjšali škodljivost in preprečili morebitna obolenja, uporabljajo dva načina pridobivanja diatomejske zemlje, in sicer vakuumski sistem ter sistem, pri katerem s sprotnim vsesavanjem preprečijo prašenje.

 

Diatomejske zemlje pa ne uporabljajo le za filtracijo pijač, temveč tudi pri izdelovanju avtomobilskih gum, stenskih barv, kartona – daje mu trdnost in stabilnost – zobnih in polirnih past, zdravil ... Alfred Nobel je z njeno pomočjo stabiliziral nitroglicerin in tako naredil   dinamit. V preteklosti so jo uporabljali za sijaj živalske dlake in čiščenje konjskih podkev.

 

Zahvaljujoč filtraciji z diatomejsko zemljo je pivo v kozarcu bistrejše, okusnejše in lepše na pogled, kot bi  bilo sicer.

 

 

Jasmina Hauptman, Nina Jazbec, Nejc Jurič, Tadeja Leskovar, Gimnazija Ptuj

Sebastian Rabenzki, Hannah Sachsenmaier, Elena Fuhrmann, Gymnasium Heubach

 

 

4.

 

Pogovor z doktorjem kemije, znanstvenikom in inovacijskim menedžerjem  dr. Dietmarjem Oechslejem

 

»VARSTVO OKOLJA NE POZNA MEJA«

 

Eden izmed treh očetov ekonomičnejših in okolju prijaznejših filtrov za filtracijo piva in nosilec projekta DBU (nemška fundacija za okolje) dr. Dietmar Oechsle, ki je  študiral kemijo, doktoriral, prepotoval skoraj ves svet, zagovarja dejstvo, da se najboljše ideje porodijo doma na vrtu ali med čebelami in ne v laboratoriju ali za pisalno mizo. Priznan doktor kemije in inovacijski menedžer si je kljub svojemu natrpanemu urniku vzel čas in ob kavi prijetno poklepetal z nami.

 
D
a se je začel ukvarjati s problematiko onesnaževanja okolja, ga je navdušil že njegov profesor kemije. Po končanem študiju se je leta 1983 kot laborant zaposlil pri podjetju Schenk, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo piva. Po naključju se je seznanil z  državno organizacijo DBU. Ta finančno podpira podjetja, ki s svojim delovanjem ustvarjajo okolju prijazne izdelke.

Zbral je skupino treh ljudi, ki so začeli razmišljati, kako narediti filter za večkratno uporabo.  Svojo idejo so predstavili fundaciji DBU. Ker ta podpira medsebojno sodelovanje z inštituti in različnimi organizacijami, je nastala mreža podjetij, ki so podpirale razvoj Oechslejeve ideje o obnovljivih filtrih. Držali so se pregovora »Več glav več ve« in poskušali obnoviti že uporabljene filtre s pomočjo encimov, vendar je bila take vrste proizvodnja predraga.
 Nato so več let porabili za razvoj filtrov iz sintetičnih snovi, a raziskave niso prinesle želenih rezultatov. Za filtracijo bi bil primeren tudi azbest, vendar je zdravju škodljiv in zato prepovedan. Zato so ves svoj trud  posvetili diatomejski zemlji in razvili tehnologijo izdelave kakovostnejših in okolju prijaznejših filtrov.

»Okoljevarstvo ne pozna meja.« Ljudje želijo in pričakujejo od podjetij, da ta pri svoji proizvodnji skrbijo tudi za okolje. Podjetja, ki se zavedajo, kako pomembno je ohranjati čisto in zdravo okolje, tega poskušajo čim manj bremeniti in tako zadovoljiti prebivalce. Torej  okolje gradi mostove tudi med proizvajalci in uporabniki.

 Vendar Oechslejeva pot do uspeha ni bila posuta z rožicami. »Delo je bilo zelo naporno in drago,« je večkrat poudaril. Ko nam  je povedal nekaj statističnih podatkov, smo mu začeli verjeti tudi mi. DBU je raziskovanje sponzorirala z 877. 000 €, delo pa je trajalo od leta 1999  do 2004. Seveda je DBU ves čas nadzirala potek projekta, saj so morali dr. Oechsle in sodelujoči  inženirji na dogovorjenih sestankih poročati o porabi denarja in napredovanju dela. A splačalo se je.

Danes 53-letni znanstvenik in inovator iz Schwäbisch Gmünda vodi podjetje, kjer izdelujejo pralna sredstva in kozmetiko. Njihove pralne praške prodajajo v priznanih trgovinah, kot je Aldi (v Sloveniji Hoffer), imajo pa celo svojo kozmetično znamko, ki jo reklamirajo znane osebnosti (na primer Oliver Kahn). A naš sogovornik je še vedno  zelo povezan s svojim projektom obnavljanja uporabljenih filtrov, ki ga je poimenoval kar »moj otrok«.

»Najboljše ideje izhajajo zmeraj iz najenostavnejših stvari, ki jih ponavadi prezremo!« je odločno zaključil razgovor g. Dietmar Oechsle.

 

 

Eva Kamenšek, Dejan Veselič, Gimnazija Ptuj

Pia Galuschka, Malena Lindenberger, Frank Butz, Christina Wiest, Gymnasium Heubach

 

 

5.

 

BeFiS –

nova tehnologija za avtomatsko regeneriranje filtrov – ekološko sprejemljivejša in ekonomičnejša?

 

Kupujemo nov avtomobil, pralni stroj, hladilnik … Ob nakupu nismo pozorni le na ceno, ampak tudi na porabo goriva, vode, električne energije – na ekonomičnost izdelka. Kaj pa njegov vpliv na okolje? Tih naj bo, iz materialov, ki so po uporabi lahko razgradljivi,  s čim manjšo emisijo izpušnih plinov … – okolju prijazen.

Preprost primer iz vsakdanjega življenja. A zelo uporaben za naše lažje razumevanje ekološke in ekonomske analize (Okoefizzienzanalyse) –  pri nakupu kompromis med ceno izdelka  in med njegovimi vplivi na okolje. Te dejavnike je pri razvoju nove tehnologije za avtomatsko regeneriranje filtrov (BeFis) upoštevalo podjetje Pall GmbH SeitzSchenk v sodelovanju s pivovarno Altenburg, Bifo in z univerzo v Hohenheimu. In kakšni so bili rezultati analize ekonomičnosti in analize vpliva na okolje?

 

Vpliv nove tehnologije na okolje

 

 Zaradi 5- do 8-kratne regeneracije diatomejske zemlje se njena poraba zmanjša za 80 %, za  enak delež pa tudi količina odpadkov filtracije, ki so organske narave in  se na odlagališču razkrajajo. Pri filtraciji piva nastajajo ogljikov dioksid in metan (toplogredna plina),  plini, ki  vplivajo na kislost ozračja, in snovi, ki delujejo kot umetno gnojilo. Zaradi regeneracije diatomejske zemlje se sicer poveča poraba vode in kemikalij, kot sta dušikova kislina in natrijev hidroksid, a zaradi manjše porabe diatomejske zemlje se za kar 60 % zmanjša vpliv toplogrednih plinov, za 46 % emisija plinov, ki povzročajo kislost ozračja, in za 50 % manj je snovi, ki delujejo kot umetna gnojila. Za 60 % manjša je poraba energije, kar zmanjša tudi potrošnjo kurilnega olja. Skratka, nova tehnologija filtracije ima v primerjavi s staroza 50 % ugodnejši vpliv na okolje.

 

Vpliv nove tehnologije na ekonomijo

Filtriranje piva predstavlja 25 % vseh stroškov proizvodnje piva (1–2 €/hl piva). V srednje veliki pivovarni (proizvodnja 200.000 hl piva na leto) se z novo tehnologijo količina porabljene diatomejske zemlje zmanjša s 30 ton/leto na 9 ton/leto. Pri ceni 1 €/kg diatomejske zemlje znaša prihranek 30.000 €. Nekoliko višji so stroški vode in kemikalij. Ti se pri novi tehnologiji povečajo za 0,02 €/hl. Stroški dela ostajajo enaki, manjši pa so stroški, ki nastanejo pri odstranjevanju odpadkov, zato z novo tehnologijo privarčujejo dodatnih 5.000 €.

Dobili smo odgovor na vprašanje v naslovu. BeFiS je prav gotovo ekonomičnejši in ekološko sprejemljivejši način filtriranja piva. Podjetje Pall pa že razmišlja o razvoju  novih filtrov, ki bi bili ekonomsko še ugodnejši in okolju prijaznejši.

 

   

Matej Gregorec, Urška Fakin, Tamara Kokot, Lovro Rojko, Gimnazija Ptuj

Daniel Eisenbeiß, Felicitas Hohler, Ann-Kathrin Frey, Lorenz Boigner, Nina Glöckner, Gymnasium Heubach

 

 

    6.

 

PALL

 

Podjetje z največjo svetovno proizvodnjo različnih filtrirnih naprav za tekočine in pline

Podjetje Pall je bilo ustanovljeno leta 1964 v Združenih državah Amerike. Danes je prisotno po celem svetu. Z 11.500 zaposlenimi ustvarja 1,9 milijarde ameriških dolarjev prometa. Družba Pall je največja svetovna proizvajalka najrazličnejših filtrirnih naprav za tekočine in pline, izdelujejo ločevalnike in naprave za čiščenje najrazličnejših snovi. Njihovi proizvodi se uporabljajo v številnih panogah industrije – v letalski in vojaški industriji, biofarmaciji, v živilski industriji, pri predelavi nafte in v kemijski industriji,  medicini, mikroelektroniki in na številnih drugih področjih.

 Leta 2002 je v Nemčiji  z združitvijo treh družb nastalo podjetje Pall GmbH SeitzSchenk s sedežem v Waldstettnu, ki se je specializiralo za filtracijo piva. Družba Pall je s projektnimi partnerji (BiFo – Bavarskim inštitutom za ravnanje z odpadki, pivovarno Altenburg in univerzo v Hohenheimu) razvila tehnologijo filtriranja piva s filtrirnim sredstvom za večkratno uporabo. Razvoj te tehnologije je v času od leta 1999 do 2004 finančno podprla nemška fundacija za okolje Deutsche Bundesstiftung Umwelt  (DBU) z 877.000 €.

Luka Mlinarič, Sabina Herga, Katja Šober,  Ino Murko, Gimnazija Ptuj                        Thomas Klotzbücher, Sarah Krieg, Katharina Deininger, Felix Bittermann, Gymansium Heubach 

 

 

7.

 

Fotos zur Auswahl für DELO und Süddeutsche Zeitung

(Die von den Redaktionen ausgewählten Fotos werden in der Auflösung 1MB zugesandt.)

 

 

I. In der Hirsch-Brauerei in Heubach (Einsatz der alten Filterlinie, einmaliger Einsatz von Kieselgur, anschließend als Sondermüll zu entsorgen):

 

Foto 1:


Das deutsche Reinheitsgebot zur Bierproduktion von 1516

 

Foto2:


 

Die Schülergruppe im Sudhaus der Hirsch-Brauerei Heubach mit Braumeister Georg Meyer.

 

 

Foto 3:

 

Braumeister Georg Meyer demonstriert den Einsatz des Filtermittels Kieselgur zur Bierfiltration; das Mittel ist bei unsachgemäßem Gebrauch gesundheitsgefährdend, deshalb die Warnung auf dem Filtermittel-Sack.

 

Foto 4:

 

Filtermittel und Filter der Fa. Schenk, Waldstetten

 

Foto5:

 

In diesem Filter der Fa. Schenk, Waldstetten, kann Kieselgur nur einmal eingesetzt werden und muss anschließend als Sondermüll entsorgt werden.

 

Foto 6:

Stolz auf das Endprodukt der Heubacher Hirsch-Brauerei: Braumeister Georg Meyer.

 

 

II. Regenerierbare Filterlinie der Fa. Pall SeitzSchenk, Waldstetten (aus der Fa. Schenk hervorgegangen):

 

 

Foto 7/8:

   

 

Innovationsmanager Dietmar Oechsle (linkes Bild rechts), einer der „Väter der regenerierbaren Filtertechnik“, im Schülerinterview im Rosenstein-Gymnasium Heubach.

 

 

Foto 9:

Wolfgang Baur, Fa. Pall SeitzSchenk, demonstriert den Schülerjournalisten die Funktionsweise des Filtersystems mit mehrfachem Einsatz von Kieselgur; der Filter ist im Original ca. 6m hoch.

 

 

Foto 10/11:

 

 

Wolfgang Baur (Pall SeitzSchenk, rechts) und UdoRoth (BIfA, Bayerisches Institut für Angewandte Umweltforschung, links) stellen verschiedene Formen der Kieselgur vor.

 

Foto 12/13:

  

 

In der Produktionshalle der Fa. Pall SeitzSchenk, Waldstetten: Jürgen Ziehl (Verkaufsleiter, rechts) stellt den Schülerjournalisten eines der verschiedenen Filtersysteme der Firma vor (Es handelt sich nicht um den fraglichen Bierfilter mit regenerierbarem Einsatz von Kieselgur!).

 

Foto 14:

Udo Roth (BIfA, vorne rechts) stellt den Schülern die Ökoeffizienzanalyse zur neuen Filtertechnik vor.

 

 

 

Foto 15:

Die Arbeitsgruppe während der Vorstellung der Fa. Pall SeitzSchenk.

 

Foto 16:

Abschluss: Die Arbeitsgruppen aus Ptuj und Heubach mit den Referenten vor dem Haupteingang der Fa. Pall SeitzSchenk.

 

 

Fotos: Gerald Hühner