„Umwelt-baut-Brücken“ – „Okolje gradi mostove“

Projekt der Schulen aus Ptuj/Slowenien und Heubach/Deutschland

Recherche in der Evangelischen Akademie Bad Boll

zum Thema „Klimaschutz – Energie sparen“

(7. März 2007)

 

Texte und Fotos zur Auswahl für FAS

 

 

I. Texte zur Auswahl für DELO

 

Text 1:

 

Uporaba okolju neprijaznih snovi v Nemčiji se zmanjšuje

 

Že tretje leto dijaki Gimnazije Ptuj skupaj z gimnazijci iz Heubacha sodelujemo v projektu »Okolje gradi mostove«. Letošnja tema, s katero smo se ukvarjali v Nemčiji, so bile klimatske spremembe, problem, ki je  zelo aktualen tudi v  Evropski uniji, saj je med našim bivanjem v Heubachu v Bruslju potekala  konferenca o  tej tematiki. Dijaki smo med enotedenskim bivanjem v nemški pokrajini Baden-Wuerttenberg spoznavali različne načine varčevanja z energijo.

 

Industrija, transport in gospodinjstva spuščajo v zrak ogromne količine ogljikovega dioksida, ki močno onesnažuje ozračje in vpliva na klimatske spremembe. Morda lahko s tem povežemo tudi letošnjo zimo, ki nam ni natrosila snega in je povzročila, da je povprečna zimska temperatura krepko presegla ledišče. O tej problematiki smo se pogovarjali s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z energijo in ekologijo. Zanimalo nas je, kako pridobiti več energije iz alternativnih virov in kaj storiti, da bi preprečili ali vsaj zmanjšali učinke tople grede na okolje. Eden naših sogovornikov je bil  župan mesta Heubach Klaus Maier. V  sproščenem razgovoru nam je predstavil mesto ter  spregovoril o klimatskih spremembah in skrbi za čistejše okolje. Ena njihovih pomembnejših nalog je  ohranjanje čiste vode, za kar skrbijo s svojo čistilno napravo.  Zmanjšati želijo tudi pridobivanje energije iz fosilnih virov in jih čim bolj nadomestiti z alternativnimi. Vedno več pozornosti posvečajo izkoriščanju sončne energije s sončnimi kolektorji in sončnimi celicami. Ta je med vsemi energijskimi viri zastonj in okolju najprijaznejša. V Heubachu jo že uporabljajo za ogrevanje vode v mestnem kopališču.

 Največji del naše raziskave je potekal na Evangeličanski akademiji Bad Boll. Tu smo se ob predavanju Jobsta Krausa, vodja ekološkega študijskega oddelka akademije, še bolj zavedli posledic  klimatskih sprememb. Izvedeli smo, da povprečna nemška družina v enem letu onesnaži ozračje z 9 tonami CO2 . Če se naš odnos do okolja ne bo spremenil, se bo ozračje še naprej segrevalo. Do leta 2100 naj bi se povprečna letna temperatura na zemlji zvišala za 1,4 do 5,8 °C (v EU za 2,0 do 6,3 °C), kar bi povzročilo taljenje ledenikov ter topljenje polarnega ledu in dvig morske gladine od 18 do 59 cm. Posledice tega so lahko velike naravne katastrofe. Te ugotovitve je potrdilo tudi srečanje 2500 znanstvenikov iz 130 držav v Parizu.

 

Evangeličanska cerkev v Nemčiji  porabi ogromne količine energije že zaradi številnih cerkva in javnih ustanov, kot so šole, vrtci in domovi za ostarele, ki so v  njihovi lasti. Zato iščejo nove vire, ki bi bili cenejši in okolju prijaznejši.

 

Jobst Kraus nam je po teoretičnem predavanju o varčevanju z energijo in o varovanju okolja pokazal tudi nekaj praktičnih primerov.  Eden izmed njih je način vožnje avtomobila, pri kateri lahko prihranimo tudi od 30 do 35 odstotkov goriva in zmanjšamo izpust CO2 v ozračje.

Evangeličanska akademija precej privarčuje tudi z lastno proizvodnjo električne energije z električnimi generatorji.

Ponašajo se z eno najboljših biokuhinj v Nemčiji, v kateri se ravnajo po načelu »Kuhinja v domačem vrtu«.

Ob obisku Sonnenhofa – sončne kmetije smo spoznali biološki način gojenja rastlin in vzreje govedi.

Lep primer varčevanja z energijo je Krausova obnovljena stanovanjska hiša, ki prinaša družini 45-odstotni prihranek električne energije.

Jobst Kraus in njegovi sodelavci so razširili naše vedenje o klimatskih spremembah, uporabi sončne energije in pomenu varovanja okolja.   Zahvalili smo se jim s steklenico haloškega vina. Kraus jo je sprejel z besedami: »To je čista sončna energija.« 

 

Aleš Avguštin, Aleksandra Mesarič, Aleksandra Kranjc, Jani Hentak,  Blaž Korotaj; Gimnazija Ptuj

Frederike Abend, Denis Drendel, Saskia Giese, Isabell Hoffmann, Saskia Müller; Gymnasium Heubach

 

 

Text 2:

 

Evangeličanska akademija Bad Boll

 

Bad Boll – Mesto, ki je znano po zdravilišču in termalni vodi, rehakliniki in predvsem po Evangeličanski akademiji 

 

Pot  nas je vodila  proti Stuttgartu po ozki dolini, obdani s hribovjem, in nas pripeljala v gosto naseljen Bad Boll, ki se med drugim ponaša z zelo nizko brezposelnostjo. Sredi mesta se bohoti  krasna stara vila, pred katero stoji nova steklena zgradba – to je Evangeličanska akademija Bad Boll. Ob prihodu sta nas prijazno sprejela Jobst Kraus in Marielisa von Thadden, ki nam je podala nekaj  zanimivih informacij  o zgodovini akademije.

Že v 19. stoletju je bilo mesto poznano po žveplenih vrelcih. Leta 1852 je župnik J. C. Blumhart ustanovil “religiozni zdravilni center”, kjer so skrbeli za bolnike s psihičnimi težavami. “Sem je poslal na zdravljenje svojega 14-letnega sina H. Hesse,” je dejala von Thaddnova.

Po drugi svetovni vojni in padcu nacizma je evangeličanska cerkev želela aktivno sodelovati pri gradnji demokratične družbe. V Bad Bollu, kjer so že nekoč delovali misijonarji, so na dan sv. Mihaela, 29. septembra 1945, ustanovili Evangeličansko akademijo, ki naj bi vodila dialog med “Cerkvijo in državo“ na “tretjem“, nevtralnem prostoru. Badbollška akademija je bila prva cerkvena akademija v Nemčiji in je kraj zasedanja evangeličanske deželne cerkve na Württenberškem.

Najpomembnejše poslanstvo zaposlenih na akademiji je izobraževanje, predvsem mladih. “Mladina je naša prihodnost,” je poudarila vodnica in dodala, da danes v šoli  premalo poudarjamo nujnost povezovanja med ekonomijo, ekologijo in socialnimi vidiki.

Na akademiji organizirajo številne kongrese in seminarje, na katerih obravnavajo najrazličnejše teme.

V petdesetih letih so veliko pozornost posvečali razoroževanju. V šestdesetih so se začeli ukvarjati s problemi mladih, od sedemdesetih let naprej pa je njihova glavna skrb okoljevarstvo.

Na akademiji je danes zaposlenih 161 delavcev. Vsako leto jih obišče preko 20 000 slušateljev. Zanje imajo na razpolago 135 ležišč. Na leto organizirajo 420 seminarjev, preko 800 predavanj pa izvedejo predavatelji iz Bad Bolla v drugih krajih.

Rezultate njihovega okoljevarstvenega dela kažejo konkretni primeri, kot so izraba sončne energije, biokuhinja, obnova starih hiš …

.

Nemški pisatelj Robert Jungk je zapisal: “Svet se da spremeniti. Prihodnost ni usoda.” Potrditev njegovih besed in dober vzgled je delovanje Evangeličanske akademije Bad Boll in njenih “misijonarjev”, ki v ljudeh razvijajo čut odgovornosti do okolja.                                                         

 

                                                                                                     Mateja Cartl,

                                                                                                     Daša Korpar,

                                                                                                     Samanta Slana,

                                                                                                     Martina Turk,

                                                                                                     Klaudia Vegmaher;

                                                                                                     Gimnazija Ptuj

Angelina Bühr, Lena Fahrian, Melanie Krieger, Katharina Maier; -Gymnasium Heubach

 

 

Text 3:

 

V misiji prihranka

 

Varčevanje z energijo postaja vse pomembnejše, saj z njim veliko prihranimo in ohranjamo čistejše okolje. Mnogi o tem le govorijo, ljudje pa živimo v vedno bolj onesnaženem svetu. Nekateri se okoljevarstvene problematike zavedajo in poskušajo ukrepati. Lep primer, kako skrbeti za zdrav način življenja, je Evangeličanska akademija Bad Boll, kjer izvajajo številne projekte, s katerimi želijo zaščititi naravo. Predstavili so nam tri načine, kako varčevati z energijo, ki jo uporabljamo ob vsakodnevnih opravilih – pri ogrevanju, pripravi hrane in vožnji z avtomobilom.

 

Ena izmed možnosti nadomeščanja fosilnih goriv, s katero poskrbimo tudi za prijaznejše okolje, so sončne celice, ki so jih vgradili na streho ene od zgradb akademije. Sončne celice, ki jih je v glavnem financirala DBU (nemški sklad za okolje), pokrivajo 36 m2  in imajo zmogljivost 4,1 kW. S tem na leto proizvedejo približno 3300 kWh (kilovatnih ur) električne energije. Podatki kažejo, da so v petih letih z uporabo sončnih celic oddali v okolje 11,4 tone manj CO2 (ogljikovega dioksida), ki najbolj obremenjuje okolje.

Drug način prihranka energije je tudi lastna proizvodnja električne energije z električnimi generatorji, ki delujejo zelo preprosto. Osnova sta dva fordova dizelska motorja, predelana tako, da ju poganja bioplin. Motorja, ki imata moč 56 kW (75 KM − konjskih moči), poganjata dva generatorja, ki mehansko energijo pretvarjata v električno. Toploto, ki nastaja kot stranski produkt, uporabljajo pozimi za ogrevanje prostorov, poleti pa za gretje vode. Ker je naprava last podjetja KWA, ki jo je tudi v celoti financiralo (180 000 €), morajo to električno energijo odkupiti po enotni ceni, ki jo postavi EnBW (Energie Baden-Würtenberg). S takšnim načinom pridobivanja toplote in elektrike na leto oddajo v naravo 270 ton manj CO2, druga prednost pa je količina vložene energije, ki je 36 odstotkov manjša kot pri običajnem pridobivanju energije.

Dober primer prihranka energije je njihova kuhinja, ena najboljših biokuhinj v Nemčiji, kar potrjuje priznanje, ki jim ga je podelil nemški »papež« kuhanja Wolfram Siebeck. Ponašajo pa se tudi z uradnim certifikatom, ki ga morajo vsako leto obnavljati. V skrbi za zdravo prehranjevanje in čisto okolje nakupujejo večino živil v neposredni okolici, saj so tako ta vedno sveža, še pomembneje pa je, da se izognejo dolgim transportom in zmanjšajo emisije izpušnih plinov. Veliko energije prihranijo tudi pri drugih opravkih v kuhinji, npr. pri čiščenju. Zelo so zmanjšali uporabo detergentov, postopki čiščenja posode potekajo brez predčiščenja, nekateri celo brez detergentov, s t. i. termično dezinfekcijo. Naravo ohranjajo čisto tudi tako, da odpadno vodo prečistijo z izločanjem maščob in drugih netopnih snovi. S tem pa prizadevanj za čisto okolje še ni konec. Iz bioloških odpadkov  pridobivajo bioplin.

»Naše kuharice ne odpirjo samo konzerv in plastičnih vrečk s pripravljeno hrano, temveč sveže pridelke same umivajo, lupijo, režejo ..., za kar je potrebnih več delovnih rok, torej tudi več delovnih mest,« je povedala Marianne Becker, pomočnica vodje kuhinje. Dovolila nam je, da smo pokukali v ponve, iz katerih je lepo zadišalo po krompirjevi lazanji, ki so nam jo postregli.

Ogledali smo si shrambo živil, v kateri je bil večji del proizvodov iz držav tretjega sveta. Kupujejo jih po načelu »fair Handel« (pravične trgovine), kar pomeni »iz prve roke«, brez posrednikov, in sicer po enaki ceni kot s posredništvom. Tako so delavci teh držav, ki so vložili v pridelavo svojih izdelkov veliko truda, pošteno plačani. To je še ena od njihovih socialnih gest.

Stari zgradbi so pred časom dogradili veliko stekleno jedilnico (sprejme lahko 180 gostov), ki jo z vseh strani obkrožajo drevesa. S svojimi razkošnimi krošnjami jo poleti ščitijo pred sončnimi žarki, zato v njej ni nikoli prevroče in ne potrebujejo klimatske naprave, ki bi porabila veliko električne energije.

Jobst Kraus nam je predstavil, kako lahko z varčno vožnjo prispevamo k manjšemu onesnaževanju okolja, pri tem pa porabimo tudi manj goriva. Načinov, kako to uresničimo, je več: z ožjimi pnevmatikami in povišanim tlakom v njih, z izklopljeno klimatsko napravo, s čim manjšo težo v avtomobilu, brez prtljažnika, ki moti aeorodinamiko, z odvzemom plina, ko se peljemo po klancu navzdol. Ob tem nam je povedal anekdoto, kako se je nekoč peljal po klancu v dolino in naletel na radar. Kljub vožnji brez pritiska na plin je zaradi  prevelike hitrosti moral plačati kazen.

  Demonstriral nam je tudi, kako lahko z ugašanjem avtomobilskega  motorja pri rdeči luči na semaforju prihranimo nekaj goriva, posledično pa zmanjšamo izločanje CO2, vendar se to izplača le, če stojimo pred semaforjem več kot 15 sekund. Na izpušno cev avtomobila je pritrdil balon ter pustil vozilo 1 minuto prižgano v prostem teku. Drugi balon je napolnil enako, le da je avtomobil 1 minuto nenehno prižigal in ugašal. Na koncu smo oba balona med seboj primerjali in ugotovili, da je drugi balon manjši. Torej smo v drugem primeru porabili manj goriva in zmanjšali izločanje CO2.

 

            Zaposleni na Evangeličanski akademiji se zavedajo, da klimatskih sprememb ne

 moremo v celoti zaustaviti, lahko pa jih z vestnim prizadevanjem za  zdravo in čistejše okolje upočasnimo ali omejimo.

 

Marko Tement, Dejan Kamenšek, Jure Korez, Peter Kokot, Alen Tement; Gimnazija Ptuj; Markus Brenner, Jakob Dittbrenner, Elian Keller, Johannes Lieb, Markus Sorg; Gymnasium Heubach

 

Text 4:

 

Varčevanje z energijo se prične že doma

 

Ob obisku Evangeličanske akademije smo bili povabljeni v hišo Jobsta Krausa, kjer smo si ogledali odličen primer uporabe alternativne energije v bivanjskih prostorih in zunaj njih.

 

Nekaj sto metrov od akademije v Bad Bollu stoji preko 40 let stara stanovanjska hiša, kjer stanuje s svojo družino diplomiran psiholog Jobst Kraus, vodja ekološkega študijskega oddelka  akademije. Po vzgledu akademije se je tudi on odločil za  pridobivanje energijo na okolju prijazen način – s pomočjo sonca. Leta 1999 je družina kupila že dokaj staro hišo, ki jo je kljub nekaterim finančnim pomislekom obnovila ter nadgradila. Njihov namen je bil prakticiranje že znanih okoljevarstvenih spoznanj, želeli pa so biti tudi  vzgled drugim. Naj še omenimo, da je hiša dvojček, kar nam je omogočilo primerjavo izgube in porabe energije med obema, v osnovi identičnima stanovanjskima hišama, in izračun privarčevane energije.

 

Sončno energijo zbirajo v solarnih modulih in kolektorjih, nameščenih na strehi, in ti jo pretvarjajo  v električno energijo in toploto. Sončne celice pokrivajo 44 m2 hišne strehe. Sončni kolektorji vodijo  energijo  v bojler, ki segreva vodo do približno 70 ˚C in to uporabljajo za ogrevanje, umivanje in v gospodinjstvu. Seveda je količina pridobljene energije odvisna od sončnega sevanja. 10 m˛ solarnih modulov, ki so sestavljeni iz sončnih celic, proizvede v povprečju  v eni uri 1 kW električne energije.

Pozimi, ko so sončni dnevi redkejši, morajo za ogrevanje vode dovajati več javne električne energije kot sicer. Kljub veliki začetni investiciji se z uporabo sončne energije sčasoma vsi stroški povrnejo.

 

Jobst Kraus nas je popeljal tudi v klet svoje stanovanjske hiše, kjer nam je razložil delovanje energijskega sistema. Tam se nahaja srce celotne energijske oskrbe stanovanja z različnimi števci in obloženimi cevmi, po katerih potuje voda.

Pri odhodu iz kleti nam je pojasnil še, kako pomembna je pri varčevanju z energijo izolacija; ta namreč preprečuje izhajanje toplote iz notranjih prostorov. Obnovljena  Krausova stavba je obložena s petnajst centimetrov debelo izolacijo iz stiropora, ki močno zmanjša izgubo toplote in s tem porabo energije.

Ti varčevalni ukrepi omogočajo družini Kraus približno 45-odstoten prihranek energije in hkrati tudi že zaslužek, saj odvečno pridobljeno električno energijo prodajo distributerjem po 47 centov za 1 kW.

»Sanacija hiše (izolacija, nova okna, nov sistem ogrevanja) je stala približno 55 000 €,« nam je med obiskom v svoji dnevni sobi zaupal Jobst Kraus. »Seveda si je takšno investicijo težko privoščiti, saj je zelo draga. Problem sem rešil z najemom kredita,« je še dodal.

 

Izvedeli smo, da lahko privarčujemo kar precej energije tudi s tem, da po končanem poslušanju radia ali gledanju televizije aparata ne puščamo v stanju pripravljenosti (stand by), ampak ga popolnoma izklopimo. Kot zanimivosti nam je Jobst. Kraus pokazal tudi svoj radio, svetilko in polnilec za mobilne telefone, ki prav tako delujejo na sončno energijo. Dodal je še, da 5 minut  polnjenja radijskega sprejemnika s sončno energijo zadošča za 30 minut neprekinjenega poslušanja. »Pa ne mislite, da sem kakšen okoljevarstveni fanatik. Tudi jaz se včasih pregrešim,« je z nasmeškom zaključil naš ogled.

 

 

Stanovanjska hiša Jobsta Krausa in življenje v njej odsevata ekološko ozaveščenost stanovalcev. Čeprav je začetna investicija njihovega načina pridobivanja energije ena izmed dražjih, bi bila ob uporabi fosilnih goriv cena, ki bi jo moralo plačevati okolje, mnogo višja. Zatorej je treba ljudi nenehno opozarjati na posledice njihovega neodgovornega odnosa do življenjskega okolja. Ne smemo pozabiti, da smo del narave, ki nam daje vse, kar potrebujemo.

 

  Miha Lešnik           

Mateja Hergula

Gregor Bočič

Gregor Vidovič; Gimnazija Ptuj;

Raphael Jäger, Carina Hübner, Jan-Eric Malterer, Valentin Ehmann, Jana Staudenmaier; Gymnasium Heubach;

 

Text 5:

 

SONCE – ENERGIJSKI VIR PRIHODNOSTI

 

Nafta, zemeljski plin, premog – fosilna goriva so še vedno najpomembnejši viri energije na Zemlji. Zaradi dnevno velike uporabe se količina teh neobnovljivih virov močno zmanjšuje, kar pa ni glavni problem. Še večjega predstavlja nastajanje toplogrednih plinov, ki povzročajo klimatske spremembe. Prav zaradi tega in ker se poraba energije iz dneva v dan povečuje, se uporabi neobnovljivih virov vedno bolj pridružujejo obnovljivi. Eden od teh je sončna energija, za katero so se odločili in jo tudi že uspešno izkoriščajo v nemškem kraju Bad Boll.

 

Heubachški in ptujski gimnazijci smo v okviru projekta Okolje gradi mostove preživeli dan na Evangeličanski akademiji Bad Boll. Akademija deluje že od leta 1945. V zadnjem času precej pozornosti posvečajo problemom onesnaževanja okolja. Jobst Kraus, odgovoren za izobraževanje na akademiji, je občinskemu svetu podal idejo o pridobivanju električne energije iz sončne energije, ekološko in ekonomsko najsprejemljivejšem načinu izkoriščanja naravnih danosti. Strokovnjaki so predstavili možnost uporabe te vrste energije z namestitvijo sončnih celic na streho osnovne šole v neposredni bližini. Zamisel je bila dobro sprejeta, najti so morali le ustrezen način financiranja. Ugotovili so, da bodo problem najlažje rešili s sodelovanjem zainteresiranih občanov in njihovim finančnim prispevkom.

Akademija je za Badbollčane pripravila predavanje, na katerem so predstavili svojo zamisel. Prebivalci so predlagano navdušeno sprejeli in za sodelovanje v projektu, ki je bil vreden 158 000 evrov, se je odločilo 35 posameznikov. Soudeleženci so morali prispevati najmanj 1000 evrov, s čimer so postali solastniki sončne elektrarne. Z distributerji so za  obdobje 20 let podpisali pogodbo o ceni (0,55 evra/kWh) prodajane električne energije. Po izteku pogodbe lahko energijo prodajajo le po tržni ceni.  Investicija se jim bo povrnila v 10 letih. Najemnina namestitve sončnih celic na šolsko streho znaša 300 evrov na leto.

Armin Roether, knjižničar in arhivar na akademiji, ki je z vložkom 4000 evrov prav tako solastnik sončne elektrarne, nam je predstavil njen način obratovanja. Šola v Bad Bollu je bila ena izmed prvih v okolici akademije, na kateri so postavljene sončne celice. Naprava je začela obratovati leta 2004. Z njo so okolje do sedaj obvarovali pred izpustom 43 ton ogljikovega dioksida (15 ton na leto). Z 250 m2 sončnih celic pridobijo energijo, ki zadostuje potrebam 20 gospodinjstev. Zaradi izjemnih rezultatov, ki jih ta način pridobivanja energije prinaša, so se zanj odločili tudi v okoliških krajih.

Sonce, večen jedrski reaktor, je neizčrpen vir obnovljive energije. Energija, ki jo seva na zemljo, je 15 000-krat večja od energije, ki jo porabi človek, hkrati pa je ta brezplačna in okolju prijazna. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, za proizvodnjo elektrike ... Edini problem pri uveljavitvi tega alternativnega vira  je visoka cena investicije v primerjavi z investicijo pri izkoriščanju konvencionalnih virov energije, ki so  okolju zelo škodljivi.

Če bi celotno Slovenijo prekrili s sončnimi celicami, bi pridobili 23 000 TWh (teravatnih ur) energije (300-krat več, kot je porabimo). Novejše študije kažejo, da je z obstoječimi tehnologijami mogoče s pomočjo sonca proizvesti količino energije, ki je enaka polovici energije, pridelane v slovenskem delu jedrske elektrarne v Krškem. Danes izkoristimo le tri odstotke tega potenciala.

Nemčija se zaveda pomena varstva okolja, kar nam dokazujejo sončne celice na mnogih strehah hiš, ki so nas spremljale na naši poti po tej deželi. S takšnim načinom pridobivanja energije država stopa v korak s časom, saj lahko brezkompromisno trdimo, da je sončna energija vir prihodnosti.


 

Janez Mohorko, Eva Koren, Tanisa Bedenik, Mojca Kvar, Eva Reberc; Gimnazija Ptuj;

Yvonne Heibel, Madeleine Jockel, Lisa Moser, Sonja Röhrle, Axel Waidmann; Gymnasium Heubach

 

 

Text 6:

 

Sonnenhof – sončna kmetija

 

 

 »WILKOMMEN IN BAD BOLL« – v kraj, kjer  živijo ljudje v sožitju z naravo

 

Sončno sredo v tednu našega projekta v mestecu Bad Boll smo preživeli na predavanju o globalnih ekoloških problemih in njihovih možnih rešitvah. Po dveurni teoretični predstavitvi,   kako mesto skrbi  za življenje ljudi v prijaznem in zdravem okolju, smo se sprehodili do bližnje vasice, kjer smo si ogledali ekološko kmetijo Sonnenhof  (sončna kmetija). Marielise von Thadden, študijska vodja na Evangeličanski akademiji Bad Boll, nas je popeljala po poti mimo prekrasne stavbe, ki je spominjala na renesančni dvorec. Ob našem navdušenju nam je  von Thaddnova razložila, da so to že več stoletij stare toplice, v katerih danes domuje tudi rehabilitacijska klinika. V Bad Bollu namreč izvirata termalna  in zelo znana mineralna voda.

Pot nas je vodila mimo ranča s konji do pokopališča iz 19. stoletja, kjer so pokopani slavni Badbollčani. Nasproti vhoda na pokopališče nas je zbodel v oči kup kamnin, skrilavec, znan po širni Nemčiji.

Po desetih minutah smo prispeli na cilj. Na biološko kmetijo Sonnenhof, ki na prvi pogled ni dajala takšnega videza.

Ob vstopu na dvorišče nas je pozdravila prijazna domača psička. Kmalu se nam je pridružil še Christoph Seeger, vodja kmetijskega kompleksa. Prvotni lastnik kmetije se je pred 16 leti preselil v Kanado in posestvo je kupilo kozmetično podjetje Wala in ga začelo ekološko obdelovati. Kmetija obsega stanovanjsko hišo, hleve, dve skladišči, sirarno, klavnico in trgovino,  49 ha travnikov in 20 ha njiv. Celoten kompleks vzdržuje 10 zaposlenih, pomagajo pa mladi prostovoljci, ki so zaključili obvezno šolanje in lahko med enoletnim prostovoljnim delom  na kmetiji razmišljajo ter se odločajo o svojem nadaljnjem izobraževanju. Iz njegove razlage smo spoznali bistveno razliko med biološko in klasično kmetijo. Na njihovi kmetiji gnojijo le z naravnimi gnojili, za razliko od običajnih kmetij, kjer uporabljajo  mineralna gnojila. Omenil je tudi, da se zaenkrat ukvarjajo samo z gojenjem zdravilnih rastlin in vzrejo krav. V sirarni pridelujejo skuto in okusne sire, s katerimi želijo konkurirati švicarskim in francoskim specialitetam.

Kmetija si je zaradi biološkega načina pridelave izdelkov pridobila certifikat znamke Demeter, kar jim omogoča večjo razpoznavnost  na širšem trgu.

Prijazen upravnik kmetije  nas je popeljal v moderen odprt in zračen hlev ter nam povedal: »Tako grajen hlev ščiti živali pred poletno vročino, pozimi pa je dovolj topel, saj so krave kot motor, ki nenehno proizvaja toploto, in pri 4 °C se najbolje počutijo.« Zgradba je popolnoma mehanizirana, tako da je kmetovo delo na kmetiji lažje in poenostavljeno. Predstavljajte si, da bi morali vsak  dan ročno postreči 30 živali (toliko odraslih krav imajo v hlevu in še deset teličkov), od katerih vsaka popije 50 do 80 l vode  in poje okrog 15 kg sena. Živino hranijo samo s travo in senom, poleti pa se živali tudi pasejo. Krave poplačajo kmetovo skrb zanje z velikimi količinami mleka, saj da dobra mlekarica na dan tudi do 12 l te zdrave pijače. Največ je steče po grlih udeležencev različnih kongresov, študentov in predavateljev badbollske evangeličanske akademije, kamor prodajajo tudi velik del govejega mesa..

Ko smo zapuščali hlev, smo ugotavljali, da so na Sonnenhofu za svoje živali ustvarili pravi »kravji raj«.

 

Na kmetiji se ukvarjajo tudi z  vzgojo vrtnin in zdravilnih zelišč. Ker ne uporabljajo pesticidov in drugih kemičnih preparatov, so morali najti drugačen način obvarovanja rastlin pred boleznimi. Rastline sadijo v večjih razdaljah in tako preprečujejo širjenje škodljivcev.

Christoph Seeger  se je pohvalil še z ekološkim ogrevanjem posestva z biomaso (sekanci in žagovina) in s pridobivanjem energije s sončnimi celicami ter nas prijazno povabil v trgovino sredi »sončnega dvorišča«. V njej smo lahko poleg izdelkov iz Nemčije in drugih držav  kupili tudi njihove,  ki jih  prodajajo v bližnjo okolico (tudi Evangeličanski akademiji) in raznim svetovno znanim podjetjem, kot je  podjetje Wala. »Na izdelke te kozmetične hiše prisegata tudi Madonna in Brad Pitt,« je ponosno poudaril Seeger. 

Sončno kmetijo smo zapustili z biohrano v eni vrečki in z biološko pridelanimi kozmetičnimi izdelki v drugi.

 

Dora Lenart; Aljoša Slameršak, Hana Jurič, Mateja Golob;Gimnazija Ptuj;

Haris Sisic, Julien Dittbrenner, Lukas Dittenhauser, Annka Glenz, Anja Waidmann; Gymnasium Heubach

 

 

II . Fotos zur Auswahl für DELO und FAS

(Die von den Redaktionen ausgewählten Fotos werden in der Auflösung 1MB zugesandt.)

 

 

Foto 1: Evangelische Akademie Bad Boll: Alte Gebäude – Neues Konzept:

 

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 2: Studienleiter Jobst Kraus und das Thema Klimawandel – aussitzen?.....

   

Foto: Gerald Hühner

 

 

Foto 3: Konzepte entwickeln...

  

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 4: Skeptisch prüfen.....

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 5: Um Lösungen streiten... (hier mit Marielisa von Thadden)

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 6: Das Thema energisch anpacken....

Foto: Gerald Hühner

 

Foto7: ...gemeinsam bei Klimaschutz-Konzepten  voranschreiten

(mit Marielisa von Thadden):

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 8: Jobst Kraus und Marielisa von Thadden:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 9: Im Blockheizkraftwerk der Ev. Akademie Bad Boll:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 10: Recherche im Hof der Akademie: Infos zu Aufgaben, Geschichte, Tätigkeiten ...

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 11: Infos zur Solarenergie:

Foto: Gerald Hühner

 

 

Foto 12: In der Küche der Akademie, Infos von Marianne Becker (rechts):

Foto: Gerald Hühner

 

 

Foto 13: Keine „Beutelaufreißer und Dosenöffner“: Hier wird noch „richtig“ gekocht:

Foto: Gerald Hühner

 

 

Foto 14: Bio-Getreide im Lager der Küche der Akademie:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 15: „Eine-Welt-Laden“ mit Produkten aus „Fairem Handel“:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto16: Jobst Kraus informiert in der Kapelle der Akademie:

Foto: Peter Renner

 

Foto 17: „Das Geld liegt auf der Straße“: Jobst Kraus demonstriert die Abgasmenge eines Kleinwagens bei 60 Sekunden im Leerlauf :

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 18: „Das Geld liegt auf der Straße“: Jobst Kraus demonstriert die Abgasmenge eines Kleinwagens bei 60 Sekunden im Leerlauf  (roter Ballon, links):

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 19: „Das Geld liegt auf der Straße“: Jobst Kraus demonstriert die Abgasmenge eines Kleinwagens bei 60 Sekunden im Leerlauf  (roter Ballon, rechts):

 

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 20: Demonstration von Jobst Kraus:

Energiesparen im Privathaushalt: Doppelhaushälfte mit PV-/Solaranlage:

Foto: Gerald Hühner

 

 

Foto 21: Doppelhaushälfte mit Wärmedämmung, PV-/Solaranlage (links) und ohne (rechts)...

 

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 22: .... und „Wärmebild“ desselben Hauses aus gleicher Perspektive:

Rot zeigt die Wärmeabstrahlung der Gebäude, rechts entscheidend mehr als links:

Foto: Jobst Kraus

 

Foto 23: Die Energiespartechnik im Keller des Privathauses:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 24: Ein neues Paradigma!?

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 25: Demeter-Betrieb SONNENHOF in Bad Boll mit artgerechter Tierhaltung:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 26: ebd.:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 27: Verkauf von Bioprodukten im Laden des Sonnenhofes:

Foto: Gerald Hühner

 

Foto 27: ebd.:

Foto: Gerald Hühner

 

 

Weitere Fotos zur Ansicht/Auswahl im Internet:

www.dasan.de/gimptuj/kl4.htm