Prilagoditev programa gimnazija

Evropski oddelki

 

 

 

Datum: 7/6 - 2004

 

 

 

NEMŠČINA : KULTURA IN CIVILIZACIJA

Predlog poskusnih učnih načrtov za izbirne predmete

 

 

 

1       OPREDELITEV PREDMETA

 

Kultura in civilizacija je izbirni predmet, ki je nadgradnja in dopolnitev obstoječih učnih načrtov za prvi ali drugi tuji jezik v gimnazijskem programu. Predmet je umeščen v 3. in 4. letnik programske prilagoditve gimnazije evropski oddelki. Njegov obseg se razlikuje glede na predznanje jezika. V 3. letniku tako obsega 70 ur, če temelji na TJ1, in 35 do 70 ur, če mu je osnova TJ2 (v tem primeru je večji obseg predmeta Slovenija v svetu, pri katerem med cilji še vedno ostaja tudi razvijanje jezikovnih zmožnosti, zlasti govornega sporočanja). V 4. letniku je ne glede na to obseg predmeta fleksibilen (35 ali 70 ur), saj so dijakova prva izbira priprave na maturo.

 

Predmet Kultura in civilizacija je zasnovan interdisciplinarno in se povezuje z drugimi predmeti v gimnazijskem predmetniku (slovenščina, zgodovina, geografija, umetnost idr.), še zlasti pa je tesno povezan - tako na vsebinski kot izvedbeni ravni - z drugimi izbirnimi predmeti v evropskih oddelkih. Tako se v 3. letniku povezuje s predmetom Slovenija v svetu in z medpredmetnim projektnim delom, ki je v tem letniku dijakova obveznost. V 4. letniku je najtesnejša povezava s predmetom evropske študije, na primerjalen način pa tudi s predmetom slovenska književnost in prevodi.

 

Razporeditev izbirnih predmetov v evropskih oddelkih, mesto dodatnih dveh modulov tujih jezikov ter njuna povezanost z ostalimi izbirnimi predmeti in drugimi novostmi v evropskih oddelkih (mednarodno sodelovanje, projektno delo) je razvidna iz naslednje preglednice:

 

letnik / Predmet

1.T.J.

2.T.J.

modul

povezave

število ur na leto

1.

35

35

 

modul II.

Nemščina:

Slovenija

v svetu

 

2.

105

105

mednarodno sodelovanje

  • družbene vloge slovenščine

35

35

3.

35

70

 

projektno delo

70

35 - 70

 

modul III.

Nemščina:

Kultura in civilizacija

evropske študije

35

0 - 35

4.

35 - 70

35 - 70

 

Opomba:

število ur

izbere dijak

  • evropske študije

35 - 70

35 - 70

  • slovenska književnost  in prevodi

0 - 35

0 - 35

 

2       Splošni in operativni cilji predmeta

 

 

2.1       SPLOŠNI CILJI

 

Dijaki z učenjem tujega jezika razvijajo celostno sposobnost za medkulturno in medjezikovno komunikacijo. Za predmet Kultura in civilizacija sicer še vedno veljajo vsi splošni cilji, kot jih opredeljujejo temeljni učni načrti za tuje jezike v programu gimnazija (q.v.), v ospredje pa stopi vsebina po načelu CLIL (content & language integrated learning) oz. LTC (language through content). Jezik postane sredstvo za spoznavanje, razumevanje in usvajanje znanj o kulturi in civilizaciji dežel, v katerih se govorijo ciljni jeziki, ne pa temeljni cilj učenja.

 

 

2.2       OPERATIVNI CILJI

 

Dijak pri predmetu Kultura in civilizacija:

·        razvija medkulturne sporazumevalne zmožnosti s poudarkom spoznavanja življenjskih navad in običajev prebivalcev Evrope;

·        odkriva  jezikovno in kulturno raznolikost svojega ožjega in širšega življenjskega okolja, razvija pozitiven in strpen odnos do drugačnosti, obenem pa se zaveda pomena lastne kulture in jezika;

·        primerja različne kulturne dediščine v svojem ožjem in širšem življenjskem okolju in ugotavlja prepletanje kultur;

·        razvija zmožnosti sodelovalnega učenja in samostojnega iskanja poti do jezikovnega znanja;

·        vrednoti svoje znanje jezika v neposredni in posredni sporazumevalni rabi;

·        razvija ustrezne učne strategije in sporazumevalne zmožnosti za suvereno izražanje svojih stališč.

 

 

 


 

3. letnik leto: 1 ura do 2 uri na teden, 35 – 70 ur letno

 

 

Vsebine

 

Primeri dejavnosti

Primerjalni vidiki

 

Razširjenost nemščine v Evropi in svetu

§         nemščina kot jezik, ki ga kot materinščino govori največ prebivalcev združene Evrope

§         nemščina kot eden od 65 jezikov Evrope

§         razširjenost nemščine glede na druge svetovne jezike (2,1%)

 

 

dijaki:

§         prikličejo v spomin in na zemljevidu poiščejo države, kjer je nemščina v uradni ali splošni rabi

§         v obliki miselnega vzorca izrazijo svoje vedenje o nemščini (stereotipi) – kaj povezujejo z besedo "nemščina, nemško"

§         izdelajo lepljenko  za vsako od nemško govorečih dežel

§         raziščejo mednarodno rabo nemščine, razširjenost kot drugi tuji jezik

§         s pomočjo ankete ugotovijo, kakšna je vloga nemščine danes pri nas (koliko ljudi in katere starostne skupine nemščino aktivno obvladajo, v katerih poklicih in pri katerih študijskih usmeritvah je znanje nemščine potrebno

§         s pomočjo virov primerjajo razširjenost nemščine glede na druge evropske jezike

 

§         slovenščina kot eden od 65 jezikov Evrope

§         področja, kjer prebivalci izven Slovenije govorijo slovensko

 

 

 

Vpliv nemščine na slovenski pogovorni jezik – izposojenke,  popačenke

 

dijaki:

§         prikličejo v spomin popačenke, ki po njihovem mnenju izvirajo iz nemščine

§         opravijo intervju s pripadniki različnih generacij o tem, katere popačenke iz nemščine le-ti uporabljajo

§         popačenke zapišejo

§         s pomočjo slovarjev poskušajo ugotoviti izvirno nemško besedo in slovenski knjižni izraz

§         zbrano gradivo uredijo v slovarček

§         gradivo uredijo in poskušajo ugotoviti, kako so bile te besede izposojene in ali so že prešle v splošno rabo

§         raziskujejo, zbirajo in urejajo tudi reke in pregovore

§         zbrano gradivo analizirajo, besede razvrstijo glede na njihove nadpomenke (npr. hrana, orodja … )   

 

Države, v katerih je   nemščina prvi jezik, in države, v katerih večje število prebivalcev govori nemško

§         geografska lega, pokrajine, zvezne dežele

§         glavna mesta, državni simboli, državne himne (D,A,CH. FL)

§         kratek zgodovinski pregled (D,A,CH. FL)

§         2. svetovna vojna in njene posledice v Evropi

§         dve nemški državi

§         združitev obeh Nemčij

§         Nemčija pred in po združitvi

§         politična ureditev (D,A,CH, FL)

§         vključitev  (D,A,CH,FL) v EU

§         gospodarstvo (D,A,CH. FL)

 

 

 

dijaki:

§         uporabljajo najrazličnejše vire (enciklopedije, svetovni splet, brošure, prospekti … ) in s pomočjo njih ugotovijo, v katerih državah je nemščina prvi jezik (D, A, CH, FL)

§         si dopisujejo z vrstniki iz teh držav

§         zbirajo besedno in slikovno gradivo v nemščini in slovenščini

§         prikličejo v spomin to, kar so se o omenjenih državah že naučili pri drugih predmetih (geografija, zgodovina, slovenščina, glasba, likovna umetnost …)

§         si ogledajo film "Goodbye Lenin"

§         uporabljajo najrazličnejše vire (enciklopedije, svetovni splet, brošure, prospekti … ) in s pomočjo njih ugotovijo, v katerih državah večje število prebivalcev uporablja nemščino kot svoj prvi ali drugi jezik (Zweitsprache)

§         primerjajo nemško govoreče države med sabo (velikost, pol. ureditev, gospodarstvo …)

§         spremljajo aktualno dogajanje v teh državah

§         pripravijo kviz o Nemčiji, Avstriji, Švici in Liechtensteinu

§         geografska lega Slovenije

§         njene pokrajine

§         večja mesta, državni simboli, himna

§         Slovenija v obdobji avstro-ogrskega cesarstva

§         boj za neodvisnost Slovenije

§         Slovenija pred razglasitvijo neodvisnosti in po njej

§         politična ureditev Slovenije

§         vključitev SLO v EU

§         slovensko gospodarstvo






 

Prebivalci nemško  govorečih držav

§         najpogostejši stereotipi o teh prebivalcih

§         znane osebnosti s področja zgodovine, kulture, znanosti, športa, filma,  medijev

§         preživljanje prostega časa

§         hrana in pijača

§         stanovanjska kultura


§         šege in navade

§         miti in legende

§         prazniki

 

 

dijaki:

 

§         s pomočjo ankete, ki jo izvedejo med svojimi vrstniki ugotovijo, kateri so najpogostejši stereotipi glede prebivalcev nemško govorečih držav, te stereotipe analizirajo in poskušajo razložiti

§         prikličejo v spomin znana imena s področja zgodovine, kulture, znanosti, športa,  ugotovijo, na katerih področjih so delovali, zakaj so pomembni

§         ogledajo si npr. film, v katerem igra kdo od  znanih igralcev, (dokumentarni) film o znani osebnosti

§         raziščejo, kako prebivalci posameznih dežel, predvsem njihovi vrstniki preživljajo prosti čas, kateri šport je trenutno priljubljen

§         izgrajujejo svoje znanje tako, da primerjajo tipične jedi v različnih državah in pokrajinah, ugotovijo, ali se prehranjevalne  navade Nemcev, Avstrijcev in Švicarjev bistveno razlikujejo od naših, opišejo prehranjevalne  navade svojih vrstnikov, s katerimi so se srečali v okviru mednarodne izmenjave

§         pripravijo "večer nemške, avstrijske, švicarske kuhinje", za katerega sami pripravijo jedi, tipične za posamezne države oz. njihove pokrajine

§         opišejo stanovanje družine, pri kateri so bivali v času mednarodne izmenjave, primerjajo stanovanjsko kulturo tam in pri nas, poiščejo podobnosti in razlike

§         naštejejo najpomembnejše praznike, primerjajo jih s prazniki pri nas (kaj in kdaj praznujemo)

§         opišejo šege in navade v Nemčiji, Avstriji in Švici ter jih primerjajo s šegami in navadami pri nas

§         najpogostejši stereotipi o Slovencih oz. o prebivalcih posameznih pokrajin

§         znani Slovenci

§         Kako Slovenci preživljamo svoj prosti čas?

§         slovenska kuhinja

§         stanovanjska kultura pri nas

§         slovenske šege in navade

§         prazniki, ki jih praznujemo v Sloveniji


 

Tema po izboru dijakov in učitelja.

 

Predstavitev izdelkov in dejavnosti v brošuri in/ali na spletni strani šole.

 


 

 

 

4. letnik: 1 ura do 2 uri na teden, 35 – 70 ur letno

 

 

Vsebine

 

Primeri dejavnosti

Primerjalni vidiki

 

Mediji v D, A, CH, FL

 

Dijaki

 

§         s pomočjo TV programa ugotovijo pestrost elektronskih medijev v D,A,CH,FL

 

§         primerjajo TV program v D,A,CH,FL in pri nas

 

§         si skupaj ogledajo odlomke različnih nemških TV oddaj , jih analizirajo, primerjajo in kritično predsojajo

 

§         predstavljajo svoje najljubše oddaje nemškega govornega področja, utemeljujejo, zakaj so jim prav te oddaje všeč

 

§         v razredu simulirajo talk show na temo, ki jo sami izberejo

 

§         primerjajo različne časopise, ki izhajajo v D,A,CH,FL glede na obseg in vsebino člankov ter glede na stil pisanja

 

§         sami izdajo časopis v nemščini

 

§         s pomočjo interneta iščejo najrazličnejše informacije na spletnih straneh v nemščini

 

§         elektronski mediji v Sloveniji

§         časopisi in revije v slovenskem jeziku

§         sredstva javnega obveščanja slovenske manjšine v Avstriji in radijski ter televizijski programi za Slovence, ki žive v tujini.

Vpliv drugih jezikov, predvsem angleščine na današnjo nemščino

 

dijaki:

§         prikličejo v spomin angleške izraze, ki so jih že slišali v pogovoru z vrstniki ali pa v medijih

§         v besedilu, npr. članku nemške revije za mlade poiščejo besede in besedne zveze, ki so prevzete iz angleščine

§         ob gledanju TV oddaje za mlade (npr. "talk-show") poskušajo ugotoviti, katere iz angleščine  prevzete besede njihovi nemško govoreči vrstniki uporabljajo

§         zbrano gradivo uredijo v slovarček

§         nemški izrazi v slovenščini, predvsem v jeziku mladih

 


 

 

§         razpravljajo o prednostih in slabostih takega prevzemanja besed

§         predvidijo nadaljnji razvoj in posledice

 

 

Slovenci v nemško govorečih državah

§         Slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem

§         Slovenci, ki žive in delajo v Nemčiji, Avstriji in Švici

§         druga oz. tretja generacija Slovencev v Nemčiji, Avstriji, Švici

 

dijaki:

§         opravijo intervju s Slovencem ali Slovenko, ki je dalj časa živel v eni od držav nemškega govornega področja

§         preko svetovnega spleta vzpostavijo stik z vrstniki, ki žive v D,A,CH,FL , njihovi starši pa prihajajo iz Slovenije

§         povabijo na pogovor enega ali več koroških Slovencev in ga sprašujejo  o položaju slovenske narodnosti na avstrijskem Koroškem in o njihovem kulturnem življenju

§         preberejo knjigo enega od avtorjev, ki ustvarjajo v slovenščini (npr. Florijana Lipuša)

§         ugotovijo, kdaj in zakaj so se Slovenci podajali na delo v tujino, kje so se zaposlovali, kakšna je bila njihova izobrazbena struktura, iz katerih delov Slovenije so odhajali na delo v tujino, kako so se integrirali v tamkajšnjo družbo, kako so med sabo povezani, kje in kako se družijo…

§         državljani D,A,CH, FL, ki žive in delajo v Sloveniji

§         konzularna predstavništva D,A,CH, FL pri nas

§         društva v tujini živečih Slovencev

 

 

Nemška kulturna dediščina

§         razvoj nemškega knjižnega jezika

§         književnost

§         najpomembnejša literarna obdobja

§         izbrana besedila nemške književnosti, ki so pomembna tudi v evropskem merilu*

 

Dijaki:

§         prikličejo v spomin to, kar so se o kulturni dediščini držav ciljnega jezika do sedaj že naučili pri drugih predmetih (slovenščina, glasba, umetnostna vzgoja ….

§         v književnosti in pri razvoju književnega jezika poiščejo stičišča slovenske in nemške kulture (npr. protestantizem, Prešeren),

 

§         razvoj slovenskega knjižnega jezika

§         slovenski pesniki in pisatelji, ki so ustvarjali v nemščini

§         literarno snovanje koroških Slovencev

§         prevodi nemških književnih besedil v slovenščino

§         izbrana besedila nemške književnosti, ki niso pomembna zgolj iz literarnega stališča, ampak prispevajo k poznavanju kulture in civilizacije ciljnega jezika

§         glasba (klasična , ljudska in moderna)

§         likovna umetnost

§         filozofija

§         preberejo in analizirajo vsaj 5 krajših umetnostnih besedil (npr. pesmi, krajših proznih del) *

§         priredijo večer nemške poezije

§         priredijo večer nemške glasbe

§         izberejo po eno delo nemškega, avstrijskega ali švicarskega slikarja, in ga predstavijo sošolcem

§         pripravijo mini-razstavo reprodukcij slikarjev držav ciljnega jezika

§         obiščejo galerijo ali muzej umetnosti v kraju partnerske šole

§         obiskujejo prireditve (literarne in glasbene večere, razstave), ki jih prirejata Goetheinstitut in Avstrijski inštitut v Ljubljani

§         obiščejo Nemško čitalnico v Ljubljani ali Avstrijsko čitalnico v Mariboru

§         spremljajo program prireditev slovenskih gledališč, galerij, muzejev, ki so kakorkoli povezane s kulturo in civilizacijo nemško govorečih držav

§         v filozofskih besedilih, ki jih obravnavajo pri filozofiji, poiščejo nemške izraze, ki jih po navadi ne prevajamo

§         te izraze zberejo v "mini filozofski slovarček "

§         prevodi naših avtorjev v nemščino

§         slovenski glasbeniki,znani izven naših meja (npr. H. Wolf)

§         slovenski književniki, likovni umetniki in glasbeniki, ki so študirali in ustvarjali v nemško govorečih deželah (npr. znani Slovenci na Dunaju)

§         izrazi iz področja filozofije, ki jih uporabljamo tudi v slovenskih filozofskih besedilih

Tema po izboru dijakov in učitelja.
Predstavitev izdelkov in dejavnosti v brošuri in/ali na spletni strani šole.

 

 

*Izbrana besedila naj bodo pomembna tako po svoji literarni vrednosti, prav tako pa naj prispevajo k globjemu dojemanju kulture in civilizacije nemško govorečih dežel.


4       Didaktična priporočila  in ocenjevanje

 

 

4.1       DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

 

V 3. letniku je cilj pouka predmeta Kultura in civilizacija, da dijaki razumejo razvoj in spremembe, ki se odvijajo v jezikih, predvsem sociolingvistične procese v njih.

 

Pouk temelji na dijakovem samostojnem raziskovalnem delu ob podpori učitelja, spoznavanje tem in jezika temelji na primerjavah med slovenščino in tujim jezikom, sodelovanju v projektnem delu, pri čemer je jezik orodje za lastno raziskovanje in analizo.

 

Pouk poudarja pomen razumevanja splošnih zakonitosti v družbi in je naravnan na dijakovo samostojno delo. Dejavnosti so naravnane na projektno delo, seminarje (poudarjeno je pisanje in branje).

 

V 4. letniku dijaki poglabljajo usvojeno znanje iz tretjega letnika. Dijaki razumejo politične in gospodarske trende ter institucije, ki sestavljajo proces, imenovan globalizacija.

 

Dijaki samostojno raziskujejo, učitelj jih spodbuja k iskanju informacij, oblika dela so predvsem raziskovalni projekti, predstavitve, debate, pisanje poročil (mednarodno sodelovanje) in predstavitev le-teh.

 

 

4.2 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

 

Pri vseh oblikah preverjanja, ki naj se obvezno izvajajo pred ocenjevanjem znanja, učitelj upošteva sodobne težnje, ki uvajajo:

·        neposredni način preverjanja (učitelj uvaja izvirna besedila in vrednoti dijakovo znanje s pomočjo prostih odgovorov na vprašanja, s povzemanjem poslušanih oz. govorjenih besedil in z ustvarjalnim oblikovanjem besedil);

·        opisno ocenjevanje (opisi dosežkov v sporočanju in ocenjevalne lestvice posameznih ravni jezikovnih zmožnosti);

·        preverjanje stopnje obvladovanja sporočanjskih položajev v življenjskih  okoliščinah (pragmatično oz. "izvirno" preverjanje);

·        uporaba raznolikih oblik preverjanja (samovrednotenje in samoocenjevanje, projektno delo, spremljanje in vrednotenje dijakovega napredka glede na zastavljene vmesne cilje).

 

Preverjanje znanja pozitivno deluje na notranjo motivacijo, kadar in če dijaku omogoča, da pokaže vse zmožnosti in mu nudi povratno informacijo o napredovanju k zastavljenim ciljem. Preverjanje naj bo zato pozitivna izkušnja, gradi naj samozaupanje, naj bo del dialoga med učiteljem in dijaki. Preverjanje znanja in poučevanje sta tesno povezana in soodvisna.

 

 

 

 

 

 

 

5. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

 

Preverjanje znanja poteka vsako učno uro, končno preverjanje in ocenjevanje pa v odvisnosti od števila ur: enkrat na leto pri 35 urah in dvakrat na leto pri 70 urah. Ocenjujejo se pisni izdelki, v 3. letniku kot projektno delo.

 

 

 

6. ZNANJA, KI JIH MORAJO IMETI IZVAJALCI

 

 

Predmet Nemščina: Kultura in civilizacija lahko poučuje, kdor je končal univerzitetni študijski program iz nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo.

 

 

Gradivo pripravili:

Katja Pavlič Škerjanc

Marjeta Sreš