„Umwelt-baut-Brücken“

 

Projekt der Schulen aus Heubach/Deutschland und Ptuj/Slowenien

 

Programm in Ptuj zum Thema „Abfallwirtschaft“

6.-12. Februar 2006

 

Texte/Fotos für den Abdruck in der slowenischen DELO:

 

 

1.

 

Od odpadkov do bogastva

 

Ptujski grič v odpadkih

 

Predstavljajte si, da obiščete najstarejše slovensko mesto  Ptuj, prečkate reko Dravo in zagledate pred seboj zelen grajski grič. Prav tako  velikega bi tvorili komunalni odpadki Spodnjega Podravja, zbrani v desetih letih,če ne bi z njimi strokovno ravnali.

 

 

Dijaki Gimnazije Ptuj in Gimnazije Heubach iz Nemčije smo se združili v projektu Okolje gradi mostove. Glavni cilj projekta je bil povezati naša razmišljanja o ravnanju z odpadki v skupno celoto in jih koristno uporabiti. Predstavitev ravnanja z odpadki Spodnjega  Podravja je potekala v  kulturni dvorani ptujske gimnazije v torek, 7. februarja 2006. Naši gostje so bili župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, predstavnica Skupne občinske uprave Alenka Korpar, direktor Eko-Lesa Vilko Pešec, direktor  Čistega mesta Andrej Koter ter vodja organizacijske enote CERO Gajke Marijana Čabrijan, ki so nam posredovali veliko koristnih informacij za naše nadaljnje raziskave.

 

"Osveščanje o ravnanju z odpadki se začne že pri otrocih …," je  začel svojo predstavitev Vilko Pešec, direktor  podjetja Eko-Les  iz Ptuja, ustanovljenega leta 1991. Podjetje se ukvarja z ravnanjem z odpadki in sodeluje v različnih projektih v okviru Evropske unije ter Ministrstva za okolje. Njihova naloga je gospodarjenje z odpadki. Kaj to pomeni? Zbiranje, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, koncepti ravnanja z odpadki, delo z javnostjo … Eko-LES je tudi večinski lastnik podjetja Čisto mesto, ki odvaža odpadke s celotnega področja Spodnjega Podravja in je v letu 2004 zbralo  33 000 ton  komunalnih odpadkov (V Sloveniji je bilo leta 2003 zbranih 5.4 milijone ton  nenevarnih odpadkov in 64 000 ton nevarnih odpadkov, od tega komunalnih nenevarnih skupaj z ločenimi frakcijami 839 000 ton ter nevarnih 55 000 ton). Iz teh podatkov lahko izračunamo, da letno vsak izmed nas proizvede približno 400 kilogramov odpadkov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da količine odpadkov iz leta v leto naraščajo. Da bi jih zmanjšali, jih je treba ločevati, reciklirati ali termično obdelati, preostanek pa odložiti na deponijo. Termični obdelavi v Sloveniji nismo naklonjeni. Za zbiranje in ločevanje odpadkov so odgovorne občine, ki izberejo izvajalca, mu podelijo koncesijo, na ravni regije skupaj ustanovijo centre za ravnanje z odpadki in poskrbijo za  odlaganje odpadkov. Takšen center v Spodnjem Podravju je CERO Gajke (center za ravnanje z odpadki).

  .

Alenka Korpar nam je predstavila organiziranost občin v Spodnjem Podravju, izgradnjo centra za ravnanje z odpadki in podala nekaj statističnih podatkov. Nekdanja ptujska občina je razpadla na 15 manjših, ki skupaj z Duplekom tvorijo regijo Spodnje Podravje in so medsebojno povezane na področju varstva okolja, urejanja prostora, inšpekcijskih služb, gospodarske infrastrukture … Uresničiti želijo troje ciljev: izbrati ustrezen način ravnanja s komunalnimi odpadki v prehodnem obdobju, zmanjšati količino preostanka odpadkov za odlaganje na minimum ter usmeriti vse aktivnosti v iskanje nove primerne lokacije za izgradnjo novega centra. Ob izboru današnje lokacije so zaradi nezadovoljstva krajanov ustanovili pogajalsko skupino, opravili preko sedemdeset sestankov ter sestavili projektno skupino strokovnjakov, predstavnikov Skupne občinske uprave, MO Ptuj in krajanov, ki so oblikovali končni projekt CERO Gajke. Želeli so spremljati proces gradnje ter nadzorovati izvajalca javne službe. Delo nameravajo dokončati do leta 2007, nato se bodo dograjevala le še odlagalna polja. Skupna investicija bo znašala pet milijard šeststo trideset milijonov tolarjev. Od tega je država prispevala osemsto milijonov tolarjev,  glavni investitor in lastnik pa je MO Ptuj.

Po uvodnih besedah direktorja Čistega mesta Andreja Koterja, ki nas je pozdravil in nam zaželel uspešno delo, je besedo prevzela Marijana Čabrijan. Seznanila nas je z dejavnostmi Čistega mesta. Podjetje, ustanovljeno leta 1992, ki je v večinski lasti Eko-Lesa,  deluje na področju 16 občin, kjer živi 75. 000 prebivalcev. Odvoz odpadkov iz gospodinjstev, ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, upravljanje CERO Gajke in zaprtega odlagališča Brstje, sanacija divjih odlagališč, delo z javnostjo, izvajanje koncepta ločenega zbiranja in predelave odpadkov za Spodnje Podravje štejejo med svoje poglavitne dejavnosti.

 

»Ne pozabimo, da smo ta svet dobili na posodo od naših vnukov, zato moramo z njim skrbno ravnati, sicer bo Zemlja postala veliko smetišče!« je ob zaključku dejal Vilko Pešec. CERO Gajke so dokaz, da temu ne bo tako.

 

Eva Kamenšek

Tadeja Leskovar

Katarina Rozman

Gimnazija Ptuj

Pia Galuschka

Hannah Sachsenmaier

Stella Staus

Gymnasium Heubach

 

 

 

2.

 

Vsak odpadek svoje mesto najde

Baliranje odpadkov v CERO Gajke

 

 

V balirnici malo smrdi. Pa kaj! Na vonj smo se hitro navadili in se podali v raziskovanje.

 

            Kaj je baliranje?

Sodoben postopek, pri katerem se zbrani odpadki stisnejo v kocke oz. bale in ovijejo s posebno varovalno folijo.

 

 Zakaj baliramo?

S takšnim načinom ravnanja z odpadki zmanjšujemo obremenitve okolja z odloženimi odpadki na deponiji (bale so primernejše za selitev, folija upočasni razgradnjo bioloških odpadkov, preprečuje delovanje sonca, vetra in dežja, manj je neprijetnih vonjav …). Balirane odpadke lahko tudi začasno skladiščimo ali jih termično obdelamo – sežgemo (seveda, če bi Ptujčani imeli sežigalnico, a kaj ko lahko vsak o vsem odloča – tako smo ostali brez nje). Zato naši odpadki v balah, preostali po ločenem zbiranju, pristanejo na predvidenih 11 ha  odlagalnih polj na CERO Gajke. Na videz velika površina, a kaj ko na leto zbalirajo 17000 t odpadkov, ki zapolnijo 10.000 bal. V petnajstih letih bi jih nastalo 150.000. To pa ni tako malo. Ali ne? Odlagalni prostor bo slej ali prej zapolnjen. In zopet se bomo znašli pred problemom, s katerim smo se spopadali pred 5 leti, ko smo zapolnili prostor stare deponije. Takrat smo ga po vzgledu naših sosednjih držav uspešno rešili – tudi z baliranjem.

 

Kaj baliramo?

Mešane odpadke iz gospodinjstev, ki predstavljajo polovico vseh zbranih odpadkov. Druga polovica so ločeno zbrani odpadki z ekoloških otokov ali iz zbirnega centra, kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstev in ločeno zbrani  odpadki. Tudi del teh (npr. papir, plastenke, folije …) balirajo, a jih kot sekundarne surovine pošiljajo v nadaljnjo predelavo.

 

Postopek baliranja?

Odpadke, pripeljane v balirnico, pošljejo po balirnem jašku na tekoči trak, ki vodi do stiskalnice. Ta s silo 200 ton stisne odpadke v kocko, veliko do 2 kubična metra in težko približno 1,6 tone. Nastalo kocko oziroma balo s sistemom vezave prevežejo s kovinsko žico in jo stehtajo. Nato jo zavijejo v polietilensko folijo, ki vsebuje zaščito pred UV-žarki, je elastična in se lepi v plasti. Celoten postopek traja približno 5 minut. Nastalo balo s posebnim viličarjem odpeljejo na odlagalno polje, kjer jo deponirajo. Sistem je računalniško voden, zato sta potrebna le 2 delavca.

 

Naše ugotovitve?

Baliranje je dobra rešitev ravnanja z odpadki, odlaganje bal na odlagalna polja pa najbrž le začasna, saj bodo odlagalne površine čez nekaj let zopet zapolnjene in treba bo najti novo odlagališče, trajnejše rešitve problemov ravnanja z odpadki. Morda s termično obdelavo? Ali kako drugače?

 

Miha Andrič, Tadeja Leskovar, Eva Kamenšek, Katarina Rozman, Dejan Veselič, Lucija Tratnik, Gimnazija Ptuj

Frank Butz, Stella Staus, Pia Galuschka, Katharina Deininger, Denise Nuding, Hannah Sachsenmaier, Gymnasium Heubach

 

 

3.

 

KOMPOSTIRANJE V CERO GAJKE

 

KONEC ALI NOV ZAČETEK?

 

 

Kompost v 14 dneh? Nemogoče? Marijana Čabrijan (36 let), univ. dipl. inž. kemijske tehnologije in vodja organizacijske enote v CERO Gajke, nas je v dvournem vodenju skozi odlagališče odpadkov seznanila z organizacijo podjetja in nam podrobneje razložila potek kompostiranja.

 

Kompostiranje je naravni proces, pri katerem mikroorganizmi razgradijo biološke odpadke.

Celotni postopek se začne z dovozom organskih odpadkov na deponijo. Ciklus je precej zapleten in sestavljen iz več faz. Skladiščenje vhodnih surovin poteka na prostem in v ločenih boksih v hali, ki ima urejeno odsesavanje zraka. Material nato zmeljejo z drobilcem, hkrati pa ga v drobilcu tudi premešajo. Z dobljeno maso napolnijo 8 kontejnerjev. Te polnijo skozi zgornji pokrov, ki lahko ob nizkih temperaturah zamrzne in povzroči težave, zaradi katerih se proces kompostiranja zavleče. V zaprtih boksih – kontejnerjih poteka prva aktivna faza zorenja (intenzivno zorenje) komposta. Na uspešnost zorenja močno vpliva vlažnost komposta, ki mora biti od 50- do 60-odstotna. Pri preveliki vlažnosti se delci med seboj sprimejo, pri premajhni vlažnosti in vsebnosti kisika pa mikroorganizmi ne morejo normalno delovati – se razmnoževati in s tem povzročati razkroja snovi. Kontrola celotnega procesa poteka s pomočjo računalniškega programa, ki nadzoruje temperaturo, dovajanje zraka, vlago, čiščenje odpadnega zraka na biofiltru in zbiranje izcedne vode. Ta se izteka v kanalizacijo za izcedne vode in se  vsake tri mesece kontrolira. Redno se izvajajo tudi ostali pregledi in dezinfekcije, kar pa ne preprečuje, da dvorišča CERO Gajke kdaj pa kdaj ne bi prečkala kakšna podgana. Tudi mi smo komaj še ujeli dolg rep, ki je izginil med »slastnimi dobrotami«. 

Plini, ki nastajajo pri zorenju komposta, se preko biofiltrov prečistijo in brez vonjav spuščajo v zrak. Prva faza kompostiranja traja 14 dni. Po dveh tednih skozi zadnji del kontejnerja izpraznijo zrel kompost.

Sledi druga faza (naknadno zorenje), ki traja dva meseca. Kompost počiva (potečejo še zadnji procesi dozorevanja). Po šestih mesecih se končajo vsi procesi in  presejan kompost je pripravljen za prodajo vinogradnikom, sadjarjem, vrtičkarjem, ljubiteljem cvetja …

Kompost, ki  ostane na situ in ni primeren za prodajo, uporabijo za prekrivanje deponije.

S kompostiranjem pa se ne ukvarjajo samo v Čistem mestu, kajti vsi vemo, da marsikdo kompostira tudi doma. CERO Gajke  spodbuja kompostiranje na domu kljub nekaterim slabostim. Domači kompost je velikokrat leglo raznih škodljivcev, sicer majhna količina izcedne vode se steka v podtalnico, enak proces traja v vrtnem kompostniku dlje časa zaradi nedosežene potrebne temperature in vlage ...

»Tukaj je tako kot na kmetiji. Ne tako lepo, pač pa tako smrdi,« so bile besede marsikaterega , dijaka. Vendar smo pričakovali še večji smrad. Gospa. Čabrijanova nam je povedala, da je bilo vse do lanskega leta resnično več neprijetnih vonjav, saj je na stari lokaciji  kompostiranje potekalo na prostem. Sedaj so se posodobili. Postavili so nove zaprte objekte in okoliški prebivalci so zadovoljnejši.

 

Kompostiranje je eden od pomembnih dejavnikov pri zmanjševanju količine odpadkov na odlagališčih in negativnih vplivov na okolje, predvsem na podtalnico in onesnaževanje zraka..

Videli in otipali smo, da lahko iz odvečnih stvari, za katere smo prepričani, da so odslužile svoje, pridobimo prvovrstno gnojilo, ki prav nič ne spominja na biološke odpadke. Konec je z njimi in začne se nov začetek.

 

 

Urška Fakin

Jasmina Hauptman

Sabina Herga

Nina Jazbec

Tamara Kokot

Diana Majcen

Gimnazija Ptuj

Nina Glöckner

Elena Fuhrmann

Ann-Kathrin Frey

Sarah Krieg

Malena Lindenberger

Felicitas Hohler

Gymnasium Heubach

 

 

4.

 

Odvoz  gospodinjskih odpadkov v Spodnjem Podravju

 

Vonjavam za petami

 

Ni Chanel št. 5, pa vendar prinaša dobiček

 

 

Ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava koristita vsem: okolju, ki se manj obremenjuje, in nam samim, ker je zdravo okolje podlaga zdravega življenja. Nenazadnje pa je pomembno tudi za gospodarstvo, ker ponovna predelava odpadkov prihrani surovine in energijo. Za učinkovito zaščito okolja je odpadke seveda treba najprej zbrati na terenu in jih odpeljati v center za ravnanje z odpadki.

 

 

Bilo je eno redkih toplih juter tega leta, ko smo se zbrali na Čistem mestu. Na terenu smo si želeli ogledati delo delavcev Čistega mesta, ekološke otoke in posode, pripravljene za odvoz.

 

 Pot nas je vodila mimo polj do Občine Videm pri Ptuju, kjer nam je Franc Merc predstavil potek odvoza odpadkov na Vidmu in  v hribovitih delih občine, kjer so slabe cestne povezave. V omenjeni občini je pokritost prebivalstva z organiziranim zbiranjem odpadkov 74-odstotna. Precej problemov imajo s preostalim odstotkom prebivalcev, ki nočejo uporabljati posod za zbiranje. Eden od vzrokov je slaba obveščenost prebivalcev o posledicah nepravilnega ravnanja z odpadki, drugi vzrok pa je seveda tudi plačilo, ki je za nekatera gospodinjstva prevelika obremenitev. Večina gospodinjstev ima posodo s prostornino 240 litrov, možna pa je tudi uporaba 120- litrske.Cena večje znaša 3000 SIT, manjše pa 1800 SIT. Za odvoz zbranih odpadkov skrbi sedem vozil. Eno lahko sprejme v povprečju 250 posod, kar znaša 14 kubičnih metrov odpadkov, stisnjenih v razmerju 1 : 4.

Poskrbljeno je tudi za ločeno zbiranje odpadkov na posebnih zbirnih mestih, t. i. ekoloških otokih, kjer so posode za papir, steklo, kovine in plastiko.

Enkrat letno na terenu zbirajo nevarne in kosovne odpadke.

 

Naše skrbno zapisovanje zanimivih informacij je zmotil tovornjak za zbiranje odpadkov. Voznik in smetar, oba gospoda srednjih let, sta nam prijazno predstavila njuno delo. Priznati moramo, da to ni enostavno. Opravljeno mora biti, tudi če je zunaj –20 °C ali + 30. Zato jim ne moremo zameriti, če se tu in tam ogrejejo ali osvežijo s kakšno »pijačo«. Redki ljudje cenijo njihovo delo, a obstajajo tudi izjeme. Včasih jih kdo celo nagradi, predvsem v novoletnem času.

Ob opazovanju dela smetarjev smo se spraševali o njihovi varnosti na cesti, saj tovornjak močno ovira promet. Voznik nam je zagotovil, da s tem ni problemov, saj so tovornjaki tehnično opremljeni in izpolnjujejo vse standarde, ki omogočajo varno delo. Delovna oblačila živih barv (zelene hlače, rdeča suknja, fluorescentni rumen jopič) zagotavljajo tudi delavčevo varnost.

Po pogovoru z voznikom in smetarjem nas je sprejel župan Friderik Bračič. Namenil nam je nekaj besed, s katerimi je pohvalil delo Čistega mesta in tudi naše  novinarsko ustvarjanje. Presenetil nas je s pisali in poslovniki z znakom občine in nas  pogostil s sokom.

Polni novih vtisov in s potrditvijo, da  ravnanje z odpadki na terenu resnično poteka tako dobro, kot so nam ga predstavili v teoretičnem delu projekta, smo se  napotili  proti Čistemu mestu. Ogledali smo si  delovne postopke, ki doletijo odpadke, pripeljane na CERO  Gajke.

In vonjave?  Bili smo jim za petami, a ujeli smo jih le za kratek čas, ko so se odpadki znašli v hali za sortiranje. Toda tudi ti bodo hitro  končali v balah ali postali koristen kompost. Nekoč morda pa …?

 

 

Tadej Medved, Karmen Kokot, Ino Murko, Lea Majenovič, Andreja Drevenšek, Don Ciglenečki, Gimnazija Ptuj

Helen Lackner, Christina Wiest, Timo Haas, Felix Bittermann, Alexander Fischer, Vera Pfister, Gymnasium Heubach

 

 

5.

 

Dijaki na smetišču? Nikakor!

 

Akcija: Kosovni in nevarni odpadki iz gospodinjstev!

__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

 

Že nekaj let podjetje Čisto mesto, ki skrbi za odvoz odpadkov v regiji Spodnje Podravje, odvaža večje neuporabne predmete, t. i. kosovne odpadke, kot so staro pohištvo, štedilniki, stare gume (sesekljane uporabijo za vrhnjo plast na deponiji) in ostalo navlako, ki se nabira  na naših podstrešjih, v kleteh. Z akcijo želijo preprečiti njihovo odlaganje v gozdovih in na divjih odlagališčih. Zadnja leta dobivamo tudi obvestila, da zbirajo nevarne odpadke iz gospodinjstev. Med delom v projektu, v katerega smo vključeni , smo  spoznali, kakšna je pot teh odpadkov od prebivalcev do deponije, kjer zanje primerno strokovno poskrbijo.

V Čistem mestu smo se pogovarjali z direktorjem Andrejem Koterjem (57 let), ki nas je popeljal po centru za ravnanje z odpadki CERO Gajke v neposredni bližini Ptuja. Gospod Koter nam je razložil, da vse odpadke, ki pridejo na deponijo, stehtajo,  tudi tiste, ki jih kot sekundarne surovine (papir, steklo, plastika …) vrnejo v industrijo. Tako imajo natančno evidenco o količini odpadkov, ki ostajajo na deponiji. Prizadevajo si, da bi bila količina ostalih odpadkov  čim manjša, da bi prostor za odlaganje odpadkov, za katerega so si zelo prizadevali, uporabljali oziroma polnili čim dlje. Predvidoma ga je še za 13 let.

Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, bela tehnika, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa … Čisto mesto zbira te odpadke na dva načina. Ljudje, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov, jih lahko pripeljejo na center Čistega mesta in jih tam sortirane zastonj odložijo. Lahko pa jih pripeljejo tudi prebivalci, ki niso vključeni v redni odvoz, vendar morajo zato plačati. Drugi način, ki ga uporablja Čisto mesto za zbiranje kosovnih odpadkov, je način »od vrat do vrat«, ki poteka enkrat letno. To pomeni, da ljudje na dogovorjen datum pustijo kosovne odpadke zraven svoje posode za redni odvoz odpadkov. V letošnjem letu bo Čisto mesto izvajalo poskusni pilotni projekt za odvoz kosovnih odpadkov v delu Mestne občine Ptuj predvidoma v drugi polovici leta. Cilj novosti je  približati storitev ljudem oziroma njihovim potrebam tako, da se bodo sami odločali za termin odvoza ali na lastno željo naročili večkraten odvoz kosovnih odpadkov, vendar bodo morali plačati stroške prevoza.

Množico zbranih kosovnih odpadkov na deponiji najprej sortirajo, nato odstranijo nevarne in biološke  substance ter snovi, ki jih je možno predelati (aluminij, steklo). Kar ostane, skupaj s kosovnim odpadkom stisnejo ali zmeljejo, tako da odpadek zavzame čim manj prostora, ovijejo s folijo (baliranje) ter balo odložijo na deponijo. Vse lesene elemente zmeljejo in uporabijo za prekrivalno vrhnjo plast na deponiji (kot manj kvaliteten humus). Zmlete avtomobilske gume služijo kot gradbeni material pri sistemu odplinjavanja deponije.

Nevarni odpadki iz gospodinjstev zaradi svoje narave ne sodijo v posodo za ostale odpadke, saj so strupeni, jedki, vnetljivi …nevarni okolju in ljudem. To so odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, laki, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebrni termometri, baterije, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva …

Tudi zbiranje nevarnih odpadki poteka  na dva načina, in sicer redno na CERO Gajke in enkrat letno na dogovorjen dan, v katerem  se tovornjak s kontejnerjem ustavi na vnaprej določenem mestu in tam počaka dve do tri ure. V tem času lahko ljudje prinesejo nevarne odpadke in jih v kontejnerju sortirane odložijo. Tako zbrane nevarne odpadke prevzame podjetje Eko-Les, ki poskrbi za njihovo uničenje oziroma izvoz  v druge države, za kar potrebuje posebno dovoljenje  ministrstev vseh držav, skozi katere bo potekal prevoz. V Kidričevem ima Eko-Les svojo zbiralnico odpadnega olja, na uničenje pa ga vozijo v cementarno Anhovo.

 

Nevarne odpadke zbirajo od maja do septembra. Na leto jih zberejo približno 3 tone. Kosovne odpadke odvažajo od marca do konca leta, zbere se jih okrog 1200 ton.

Predavanje je potekalo na terenu. Sprehajali smo se med gorami odpadkov in med zgradbami ter stroji, ki skrbijo za predelavo, prevoz, sortiranje in uničevanje odpadkov. Vreme je bilo jasno, vendar nas je ob triurnem sprehodu med odpadki in zapisovanjem povedanega precej zazeblo. Naše nosove so napolnile rahlo nezavidljive vonjave, ki se jim tudi na tako urejenem centru za ravnanje z odpadki, kot je CERO Gajke, očitno ne da povsem izogniti. Predavanje je bilo dokaj sproščeno Nekaj težav je nastalo le pri prevajanju, saj je bilo težko najti nemški izraz za nekatere termine. Projekt je bil zanimiv in poučen, včasih tudi malo dolgočasen in precej naporen.

 

Nejc Jurič, Lovro Rojko, Luka Mlinarič, Tom Peinkiher, Leon Šerbak, Matej Gregorec, Gimnazija Ptuj

Lorenz Boigner, Daniel Eisenbeiß, Manuel Grampes, Thomas Klotzbücher, Kenan Mardini, Sebastian Rabenzki,

Gymnasium Heubach

 

6.

 

Bomo odpadke odlagali v vesolje?

 

 

V projekt Okolje gradi mostove smo se vključili dijaki drugih letnikov ptujske gimnazije. Ker je bila naša tema skrb za odpadke, smo hoteli izvedeti, kaj o njih menijo naši vrstniki. Zato smo med vsemi dijaki drugih letnikov izvedli anketo. Sodelovalo je 130 dijakov, starih 16 let, med katerimi je bilo 53 % deklet in 47 % fantov. Večina anketiranih dijakov živi na vasi (71 %), ostali v mestu, 82 % v individualnih hišah, ostali v blokovskih naseljih.  42 % dijakov drugih letnikov ptujske gimnazije živi v družinah s štirimi družinskimi člani, tričlanskih družin je 26 %, ostali živijo v dvo- in celo osemčlanskih družinah.

Zvedeti smo hoteli, kako je pri naših vrstnikih urejen odvoz odpadkov. Presenetilo nas je, da kar 7 % nima urejenega odvoza in morajo zanj poskrbeti sami (v regiji Spodnje Podravje je takšnih gospodinjstev 20  % - v glavnem živijo v težje dostopnih hribovskih krajih). Večina anketiranih (83 %), ki imajo urejen odvoz, je z njim zadovoljna. Nadalje nas je zanimalo, kako naši vrstniki ločujejo odpadke. Kar 25 % dijakov je odgovorilo, da doma odpadkov nikoli ne ločujejo, redno jih ločuje 41 % vprašanih, ostali odpadke ločujejo občasno. Med vsemi, ki redno ali zgolj občasno ločujejo odpadke, največkrat ločujejo steklo (28 %), papir (28 %), plastiko (23 %) in organske odpadke (20 %). Ločene odpadke najpogosteje odlagajo na ekološke otoke (73 %) ali na zbirno mesto podjetja Čisto mesto (20 %). Organske odpadke odlagajo na kompost.

Kljub temu da večina anketirancev živi na vasi, ima kar 66 % dijakov največ 500 m do ekološkega otoka, 12 %  pa 5, 10 in tudi več kilometrov. Dijaki so ocenili urejenost ekoloških otokov z ocenami odlično (5 %), prav dobro (27 %), dobro (49 %), zadostno (13 %) in nezadostno (6 %). Zaskrbljujoče je, da se kar 75  % ljudem včasih zgodi, da na ekološkem otoku nimajo kam odložiti odpadkov, 14 % ljudem se to zgodi večkrat. Samo 8 % ljudem se to ni zgodilo še nikoli. 35 % anketiranih  meni, da bi bilo bolje, da bi ločene odpadke puščali v primerno označenih vrečkah pred stanovanjskimi poslopji.

Podjetje Čisto mesto vsako leto organizira odvoz kosovnih odpadkov, kot so staro pohištvo, televizorji, hladilniki, štedilniki in podobno, ter nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih –  zdravila, odpadna olja, ostanki škropiv, barv, lakov … Zanimalo nas je, koliko naših dijakov pozna te akcije in koliko jih uporabljajo, da  na varen in okolju prijazen način odstranijo neuporabne stvari. Manj kot polovica anketiranih ve za odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in manj kot polovica  zbira nekatere od naštetih. Več naših vrstnikov pozna odvoz kosovnih odpadkov (74 %), verjetno zato, ker akcije potekajo že več let. 

            Kar 70 % naših vrstnikov ne zanima, kaj se dogaja z odpadki, ko jih odpeljejo odgovorne službe. Najbrž se še ne zavedajo vedno večjega problema odlaganja odpadkov. Le 37 %  anketiranih meni, da bi količino odpadkov  zmanjšali, če bi odvoz odpadkov plačevali glede na količino proizvedenih odpadkov, ostali verjetno ne bi spremenili ničesar. Možnost zmanjšanja količine odpadkov vidijo v tem, da bi odpadke sortirali in jih odlagali v zbirnih centrih (68 %). Drugi so mnenja, da bi morali kupovati izdelke s čim manj embalaže (21%). Zaskrbljujoče je razmišljanje dijakov, ki bi količino svojih odpadkov zmanjšali tako, da bi odpadke odnesli na divja odlagališča (7 %).

            Ljudje proizvajamo vedno več odpadkov, zato je vedno večji problem njihovo odlaganje. Po drugi strani pa lahko odpadki  predstavljajo pomembne surovine, če jih pravilno ločujemo, zbiramo in vračamo v proizvodnjo. Zato nas je zanimalo, kaj naši vrstniki menijo o problemu odpadkov v prihodnosti. Kar 32 % dijakov se strinja, da bi ljudje morali kupovati le tisto blago, ki ga resnično potrebujejo.Tako bi nastalo manj nepotrebnih stvari, ki romajo med odpadke. Blago, ki ga kupujemo, naj bi bilo sestavljeno iz materialov, ki se lahko reciklirajo, sicer naj se ne proizvajajo. Tako se opredeljuje 35 % anketiranih.  8 % vprašanih pa bi naš planet rešilo tako, da bi odpadke odlagali v vesolje.

Slika 1: Kaj najpogosteje zbirajo naši anketiranci

 

 

 

7.

 

 

Fotos zur Auswahl für DELO und Süddeutsche Zeitung

(Die von den Redaktionen ausgewählten Fotos werden in der Auflösung 1MB zugesandt.)

 

Foto 1:

Andrej Koter, Direktor Čisto Mesto, im Interview mit Schülern

 

Foto2:

 

Vilko Pešec, Direktor EKO-LES, im Interview mit Schülern im Zentrum CERO Gajke.

 

 

Foto 3:

 

Franc Merc (Mitte), technische Leitung bei CERO Gajke, im Gespräch mit Schülern

 

Foto 4:

 

Vilko Pešec (rechts) im Gespräch mit Projektlehrer Helmut Rössler (Heubach)

 

Foto5:

 

Schüler am Info-Stand von EKO-LES und Čisto Mesto im Gymnasium Ptuj

 

 

 

Kompostierung in Containern bei CERO Gajke, Ptuj:

 

 

Foto 6:

 

Foto 7:

 

Marjana Čabrijan, technische Leiterin des Zentrums CERO Gajke, erläutert den Schülern das Verfahren der Kompostierung (oben) und die Qualität des Endprodukts Kompost (unten)

 

Foto 8:

 

 

 

Andrej Koter (Direktor Čisto Mesto) ist ebenfalls von der Qualität des Kompost überzeugt:

 

 

Foto 9:

 

 

 

Im Lager für Sperrmüll im Zentrum für Abfallentsorgung CERO Gajke:

 

Foto 10:

 

 

 

Das Verfahren zur Ballierung und Deponierung von Müll:

 

Foto 11:

 

In einer Halle schiebt ein Schaufellader den Müll zu einem Förderband

 

Foto 12:

 

Der Müll wird in Quader gepresst...

 

Foto 13:

 

... und in Folie gewickelt

 

Foto 14:

 

Die fertigen Ballen verlassen über ein Förderband die Halle (Hintergrund)...

 

Foto 15:

 

... und werden dann vorsichtig, um die Folie nicht zu schädigen,  zur Deponie transportiert....

 

Foto 16:

 

Foto 17:

 

Vor der „grünen Mauer“ von CERO Gajke – die Deponie mit den aufgestapelten Müllballen:

 

Foto 18:

 

Foto 19:

 

Foto 20:

 

Fotos: Gerald Hühner (Ptuj)