„Umwelt-baut-Brücken“ – „Okolje gradi mostove“

Projekt der Schulen aus Ptuj/Slowenien und Heubach/Deutschland

Programm in Ptuj/Pivola/Meranovo zum Thema „Ökologischer Weinbau in Slowenien“

(26. September 2007)

 

6 Texte

und

Fotos zur Auswahl für DELO und FAZ

(Die von den Redaktionen ausgewählten Fotos werden in der Auflösung 1MB zugesandt.)

 

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Text 1:

 

Povpraševanje po bioproizvodih v Sloveniji narašča

 

Iz Slovenije izmed bioproizvodov izvažamo le ekološko pridelana jajca in jabolka topas, katerih  poznavalci pravijo, da so to jabolka prihodnosti – okusna, sočna, obstojna, kvalitetna in  dozorela brez pomoči kemije.

 

Na Gimnaziji Ptuj že četrto leto poteka projekt Okolje gradi mostove, v katerem ptujski gimnazijci sodelujemo z gimnazijci iz nemškega Heubacha.

Letošnja tema, s katero smo se ukvarjali, je bila Ekološko pridelovanje vina v Sloveniji.

Raziskovali smo na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru, kamor smo se odpravili v sredo, 26. 9. 2007.  Fakulteta se nahaja 2 km iz Maribora, na Pohorskem dvoru, za hoškim gradom (nekdanja psihiatrična bolnišnica), ki ga prenavljajo in kamor se bodo njeni študentje prihodnje leto preselili.

Dr. Črtomir Rozman, predavatelj menedžmenta za kmetijstvo, nam je predstavil program in potek našega dela in nam podal nekaj splošnih informacij o Fakulteti za kmetijstvo.

Nekoč Višja agronomska šola se je leta 1992 preimenovala v Visoko šolo za kmetijstvo in ta je leta 1995 postala Fakulteta za kmetijstvo Univerze Maribor.

Na njej se študentje izobražujejo v 11 izobraževalnih programih: 7 študijskih, 2 magistrskih in 2 doktorskih. Študij je zelo kvaliteten, saj je velik poudarek na terenskem delu, ki poteka na posesti Fakultete za kmetijstvo. Ta ima v lasti 450 ha zemljiških površin; od tega je 250 ha gozdov, drugo so kmetijske površine, sadovnjaki, pašniki, njive, botanični vrt in vinogradniško posestvo na Meranovem, kjer je tudi Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. 80 do 90 % prihodkov ustvari posestvo samo s prodajo na tržišču, nekaj malega pa prispeva država.

Prisrčno dobrodošlico nam je zaželel tudi dekan Fakultete za kmetijstvo dr. Jernej Turk. Da bi bil dan pri njih zanimiv, ustvarjalen in uspešen, je predal besedo prof. dr. Martini Bavec, ki je prva pričela na terenu ozaveščati kmete o pomembnosti bioproizvodov. Idejo je dobila v Avstriji, kjer se z ekološko pridelavo ukvarjajo dlje kot v Sloveniji. Njeni začetki so bili trdi, saj veljajo za takšen način pridelovanja številne omejitve, primanjkovalo pa je tudi finančnih sredstev, vendar sta vztrajnost in trud po desetih, petnajstih letih obrodila sadove. Po pristopu Slovenije v EU povpraševanje po bioizdelkih vedno bolj narašča, zlasti v vrtcih, bolnišnicah, hotelih ... Do leta 2015 želi država razširiti biokmetovanje na 20 % slovenskih kmetij. V  štajerski prestolnici že danes lahko vsako soboto kupimo ekološko pridelane izdelke na biotržnici, mnoge biokmetije pa jih prodajajo tudi doma. Bavčeva je zaključila  predavanje s predstavitvijo svoje knjige Organic Production and Use of Alternative Crops (Organska pridelava in uporaba alternativnih žitaric).

Čeprav se Slovenija aktivno vključuje v ekološko pridelovanje hrane že od leta 1995, so domači bioproizvodi na naših nakupovalnih policah še vedno redki, zato mnoge uvažamo, od domačih pa izvažamo le ekološko pridelana jajca in jabolka topas, katerih poznavalci pravijo, da so jabolka prihodnosti – okusna, sočna, obstojna, kvalitetna in dozorela brez pomoči kemije. Razlogi za nizko domačo bioproizvodnjo so premajhna podpora države kmetom v obliki subvencij,  redko oglaševanje v medijih (naš prvi oglas za bioproizvod je izšel komaj letos poleti), velika tveganost proizvodnje, višje cene bioizdelkov in kmetov strah, da teh ne bo prodal (ekološko pridelana jabolka namreč lahko dosežejo tudi dvakrat višjo ceno od klasično pridelanih, cene biomesa so višje za 10 do 15 % ...). Sprašujemo se, kako so lahko številne slovenske terme in wellnes centri »tako zdravi« oziroma kako nam lahko zagotavljajo, da si bomo pri njih opomogli, pozdravili različne bolezni, če nam ponujajo le malo domačih bioproduktov. Najbrž jih uvažajo?!

Varna in zdrava prehrana, varstvo okolja, spodbujanje biotske raznolikosti, vse to so razlogi za hitrejše razvijanje in pospeševanje ekološkega kmetijstva. 

 

Kaja Jakolič, Kaja Kostanjevec, Ajda Goznik, Urška Škrjanec, Anamarija Meznarič, Staša Simonič; Gimnazija Ptuj  

 

Ruth Sachsenmaier, Josephine Meyer, Michaela Funk, Jasmin Rieg, Sandra Roccuzzo, Anna-Lisa Zweig, Rosenstein-Gymnasium Heubach

 

------------------------------------------------

 

Text 2:

 

Pestra zgodovina štajerskih vin

 

»Lep dan, zahajajoče sonce, mir. Bog obvaruj to božansko deželo, sem si mislil, v tvojih rokah sta mir in sreča te mile pokrajine. Z lepoto si jo zaznamoval in vanjo naselil dobre ljudi.«

 

To so besede iz dnevnika nadvojvoda Janeza, vnuka Marije Terezije, ustanovitelja prve vinogradniške šole v Sloveniji.

Nadvojvoda Janez je leta 1828 ustanovil zavarovalno družbo GRAZER WECHSELSEITIGE, ki jo pri nas danes poznamo pod imenom GRAWE. Sodila je med številne njegove dejavnosti, ki so skrbele za izboljšanje gospodarstva v tedanji deželi Štajerski. Zavarovalnico je ta znameniti Habsburžan vključil v svoj koncept vsestranskega razvoja, kjer je imelo posebno mesto kmetijstvo. Od tod tudi njegova zamisel o ustanovitvi kmetijske družbe, ki je nastala v Gradcu marca 1819, oktobra istega leta pa sta bili ustanovljeni podružnici v Mariboru in Celju.

S tem se je gospodarski napredek, ki mu je bil nadvojvoda Janez predan, širil na štajerski jug, kjer je središčno mesto dobila tudi okolica Maribora. Štajersko vinogradništvo je bilo v Janezovih časih zaostalo, v vinogradih je bilo veliko trtnih sort,  ki so bile slabo rodne in njihova oskrba je bila nestrokovna. Ker je nadvojvoda dobro poznal vinogradniške razmere ob Renu in kakovost vin, ki so jih dajale tamkajšnje trte, se je odločil, da jih bo prenesel v štajerske kraje.

Za središče, kjer bi trte iz Porenja poskusno uvajali, je izbral pobočja v okolici Peker in Limbuša, kjer je leta 1822 kupil posestvo, danes znano pod imenom Meranovo. Leta 1823 so začeli v Pekrah saditi nove trte in izjemen uspeh se je pokazal že ob prvi trgatvi leta 1826, ki se je je nadvojvoda Janez osebno udeležil, od tedaj dalje pa tukaj tudi pogosto bival. Vinogradi so postali tako ugledni in znani, da je na Meranovem leta 1832 ustanovil vinogradniško šolo, ki se ji je pozneje priključil še sklad za nagrajevanje viničarjev. Poleg Janezovih gospodarskih zaslug pa je pomembno tudi njegovo delo na kulturnem področju.

Še danes na to najtrdneje spominja Štajerski deželni muzej v Gradcu, ki ga je

nadvojvoda ustanovil leta 1811 in se po njem imenuje Joanneum.

Nadvojvoda Janez je umrl 11. maja 1859 v Gradcu in bil tam pokopan, deset let kasneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v grad Schenna na Južnem Tirolskem, danes v Italiji. Južna Štajerska se je Janezu spominsko oddolžila leta 1883 s spomenikom v Mariboru, ki pa so ga leta 1918 odstranili iz mestnega parka in se danes nahaja v Pokrajinskem muzeju Maribor, njegova kopija pa že nekaj časa krasi tudi Meranovo.

»Njegova prisotnost v tem kraju je še vedno prepoznavna,« je povedal mag. Janez Valdhuber in dodal, »začutiti se jo da v vrhunskih vinih, kot sta sauvignon in renski rizling, ki je prejel priznanje za vrhunsko vino tudi v Parizu.« Na Meranovem so nadvojvodu Janezu v čast posvetili muzej v malem, v katerem najdemo zbirko različnih ampelografij, na katerih so podrobno predstavljene  vse sorte grozdja, veliko literature o vinogradništvu ter predmete, ki so jih nekoč uporabljali pri obdelavi vinogradov.

Pred začetkom našega ustvarjalnega raziskovanja na posestvu Meranovo smo obiskali župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana, pri katerem smo dobili veliko zanimivih informacij o naši temi. Izvedeli smo, da je v Sloveniji registriranih 17 000 hektarjev goric, letalski posnetki pa kažejo celo, da jih je skoraj 23 000 hektarjev.  Večino vin, pridelanih na teh površinah, porabimo doma. »Ker ga tako radi pijemo,« se je pošalil dr. Štefan Čelan. Slovenci izvozimo zelo malo vina, od 1 do 5 %. »Izvažamo najkvalitetnejša vina, ki jih lahko najdemo tako na dvoru francoskih vladarjev kot v angleški kraljevi hiši,« je povedal ptujski župan, nekoč ljubiteljski vinogradnik. Tudi posestvo Meranovo se zelo trudi, da bi kvaliteto naših vin ohranili ali jo še izboljšali. Cena slovenskih vin strmo narašča. Pred desetimi leti je steklenica kvalitetnega slovenskega vina stala 0,5 €, danes pa že krepko presega 5 €. Najdražja steklenica v ptujski kleti stane deset tisoč evrov. Vinogradniška veriga Ptuj-Ormož-Ljutomer pridela skoraj 80 % belega vina v Sloveniji. Umetnost vinarjenja v Sloveniji ima dolgo tradicijo, saj sega že v rimske čase. Tudi na Štajerskem so njeni začetki zelo stari. Naj povemo, da se Mariborčani radi pohvalijo z najstarejšo vinsko trto, ki šteje več kot štiristo let, Ptujčani pa z najstarejšo slovensko kletjo iz leta 1239 in najstarejšim slovenskim vinom z letnico 1917.

           

Vid Izlakar, Tomaž Rojko, Blaž Slanič, Timotej Pepelnik, Uroš Jazbec, Jernej Bratuša; Gimnazija Ptuj

 

Jonas Bohner, Jonas Hagele, Beni Ulmer, Lukas Klotzbucher, Philipp Unfried, Tobias Hieber; Gymnasium Heubach

 

--------------------------------------

 

Text 3:

 

Slovenija je ena izmed manjših pridelovalk vina, saj je njen prispevek k evropski pridelavi le 0,5-odstoten.

 

Integrirana pridelava grozdja

 

Skoraj polovica vseh slovenskih vinogradniških površin je vključena v integrirano pridelavo grozdja.

 

Meranovo, 26. 9. 2007 – Obiskali smo posestvo Fakultete za kmetijstvo, kjer nam je mag. Janez Valdhuber nazorno predstavil integrirano in ekološko pridelovanje grozdja. Ob ogledu posestva Meranova so nam pripravili tudi pokušino grozdja.

 

 

V Evropi, kjer letno obdelajo 3 345 846 ha vinogradniških površin, je Slovenija med manjšimi pridelovalkami, saj letno obdelamo 17 192 ha, kar je le 0,5 % vinogradov v celotni Evropi. Od tega je 8000 ha površin vključenih v integrirano pridelavo. Povprečno Slovenija letno proizvede 100 milijonov litrov vina. Po podatkih statističnega urada je povprečna letna poraba vina na prebivalca 40 litrov.

Kljub majhnosti je vinogradništvo v Sloveniji zelo priljubljeno, saj se s pridelovanjem vina ukvarja 27 773 pridelovalcev v 44 905 vinogradih. Vinogradništvo je razširjeno v treh vinorodnih pokrajinah: Primorski (refošk), Posavju (cviček) in Podravju (renski rizling). Načini pridelave se med seboj razlikujejo; čeprav še vedno prevladuje klasično vinogradništvo, se vsako leto veča delež tako integrirane kot ekološke pridelave. Oba načina se redno spremljata – kontrola integrirane pridelave v Sloveniji poteka peto leto. 

V integriranem ali okolju prijaznem vinogradništvu ima prav varstvo vinske trte še poseben pomen. Pri tem gre za uravnoteženje gospodarskih, ekoloških in kemičnih postopkov. Cilj sodobnega varstva vinske trte je predvsem ohranjanje zdravja vinske trte in tal, kar lahko dosežemo z okolju prijaznimi ukrepi, kot so izbira ustreznega rastišča in lege, izbira ustrezne podlage in klonov, usklajeno gnojenje, odstranjevanje listja v coni grozdja za dosego dobre prezračenosti grozdja in po potrebi uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Pri tem načinu pridelave grozdja je » ... kvaliteta pred kvantiteto – tako pri metodah kot pri rezultatih,« je poudaril mag. Janez Valdhuber.

V integriranem načinu pridelave vina uporaba kemičnih sredstev ni prepovedana, vendar so kriteriji pri njihovi izbiri in uporabi zelo strogi. Fitofarmacevtska sredstva uporabimo šele, ko smo izčrpali druge možnosti, in ta ne smejo presegati priporočenih vrednosti. Prav tako morajo biti naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev testirane. Vsako leto izide katalog, v katerem so zapisani vsi dovoljeni pripravki.

            Zelo strogi so tudi kriteriji za gnojenje tal. Gnoji se lahko le po tem, ko se vsakih pet let opravi analiza tal. Zelo pomembno je, da zagotovimo povratni vnos vseh organskih odpadkov v vinograd, razen starega lesa ali lesa, ki je močno okužen s črno pegavostjo vinske trte in drugimi nevarnimi glivami. Mladih vinogradov ni treba gnojiti, ker je odvzem hranil manjši. Pri gnojenju z dušikom je priporočljivo vnašanje manjših količin dušika od maksimalno dovoljenih. Gnojenje z dušikom je vezano na določen čas, gnojenje s fosforjem in kalijem pa ne – ni nujno vsako leto, odvisno od založenosti tal. Ko  se v tleh nabere velika količina določenega hranila, moramo gnojenje s tem gnojilom za nekaj let opustiti.

            V Sloveniji imamo tri kontrolne organizacije, ki spremljajo integrirano pridelovanje grozdja: dve slovenski in eno mednarodno. Te kontrolne organizacije morajo biti pozorne na oskrbo tal, na katerih vinogradniki gojijo trse, na gnojenje, stroje in prostore, ki se uporabljajo, na vodenje evidenc itd. Ko so vsi kriteriji izpolnjeni, po enem letu podelijo certifikat integrirane pridelave.

Vinogradniki, ki pridobijo ta certifikat, dobijo subvencije, vendar so te nižje kot pri ekološki pridelavi, saj je na hektar vinograda namenjenih približno 400 € letno.

             Pridelovalec s pridobitvijo certifikata pridobi pravico do označevanja vina z znakom ´integriran´.

Glavni cilji integriranega vinogradništva so varstvo zdravja ljudi, zagotavljanje trajnostne rabe naravnih virov in zmanjševanje negativnih vplivov vinogradništva na okolje.

           Na Meranovem, kjer smo si način integrirane pridelave grozdja tudi pobliže ogledali, je tudi del vinograda (sortiment), v katerem raste preko 110 različnih sort vinske trte s posameznimi kloni. Po ogledu posestva so nam prijazni gostitelji pripravili pokušino grozdja. V posebni sobi za degustacijo smo veselo planili proti bogato obloženim pladnjem z dvajsetimi sortami grozdja. Toda poučili so nas, da pravilno degustiranje zahteva svoj čas. Najbolj sta nas navdušila sladek rumeni muškat in xenia, pa tudi manj sladke in kisle sorte, kot je avtohtona kisla pokalica, odlični so bili bela jurka s svojim značilnim močnim vonjem in za Meranovo najznačilnejši sauvignon, pa tudi nov križanec, poimenovan samo še s številko 7116.

Po okusnem kosilu pod domačo streho senika so nas pogostili s požirkom plemenite zlate kapljice renskega rizlinga letnik 2006.

 

Anita Medved, Helena Ivančič, Mateja Bratuša, Klara Majcen, Glorija Trančar, Monika Šinjur; Gimnazija Ptuj

 

Sylvia Tschigg, Julia Abele, Carolin Waldenmaier, Janine Ostertag, Teresa Mazzarella, Selin Cicigül; Gymnasium Heubach

 

--------------------------------

Text 4:

 

PRIDELOVANJE VINA NA MERANOVEM

 

 

Na vinogradniškem posestvu Fakultete za kmetijstvo Meranovo se rojevajo najboljša štajerska vina – blagovna znamka Meranovo.

 

 Mag. Borut Pulko nas je popeljal skozi njihov način pridelovanja vina, posladkali pa smo se tudi z moštom, ki je pritekel iz najsodobnejše stiskalnice.

 

Na Meranovem vzgajajo različne sorte vinske trte na kar 22 ha vinogradov (v sortimentu je nekaj več kot 110 sort). Danes je večina njihovega zemljišča posajena z vinsko sorto sauvignon in iz nje pridelano vino je že dvakrat osvojilo odličje »šampion in prvak sorte« na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Letošnje vroče poletje je grozdje nekoliko prej osladkalo, zato so ga začeli pobirati  že 15. septembra. Pri pobiranju in stiskanju grozdja sodeluje od 30 do 35 ljudi. Letos so domačim »trgačem« grozdja priskočili na pomoč delavci iz Romunije.

Tudi ob našem  obisku so njihove pridne roke polnile številne zabojnike in jih odnašale v prostor, kjer se začne iz sladkih grozdnih jagod rojevati vino. V prostor, opremljen z najsodobnejšo tehnologijo, z modernim pecljalnikom, ki ločuje peclje od grozdnih jagod in te prečrpa v pnevmatsko stiskalnico. V njej lahko dnevno stisnejo do 15 ton grozdja (iz enega kilograma pridelajo okrog 0,75 litra vina, s katerim napolnijo skoraj eno buteljko).

Mošt, ki priteče iz stiskalnice, očistijo najprej s hlajenjem in po 24 urah čisti del pretočijo v sode, kjer poteka fermentacija. Usedlino, ki ostane, filtrirajo s filtri, pri katerih uporabijo moko iz kremenčevih alg. Pri fermentaciji mošta nastaja CO2, plin, ki je za človeka v zaprtem prostoru smrtno nevaren. Zato morajo biti kletarji v tej fazi pridelovanja vina zelo previdni. Po končanem vrenju nastane vino, ki ga s prečrpavanjem ločijo od usedline. Vse organske odpadke, nastale v procesu pridelave vina, vračajo v vinograd kot gnojilo.

Moderen način pridelave vina nas je navdušil, a hkrati obudil spomin na težko »puto«, lesen mlin za mletje grozdja, veliko staro »prešo«, hrastove sode ... in stožilo se nam je po pesmi trgačev in veselem glasu harmonike.

 

Petra Hebar, Barbara Belšak, Petra Filipič, Jana Verbančič, Vesna Rojko; Gimnazija Ptuj

 

Corinna Lang, Jonas Müller, Johanes Müller, Stefanie Drochner, Anne Buchsteiner; Rosenstein Gymnasium, Heubach

 

-------------------

 

Text 5:

 

EKOLOŠKO PRIDELOVANJE VINA

 

Na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru so nam predstavili različne načine pridelovanja vina. Spoznali smo ekološko, integrirano in konvencionalno pridelavo in se poučili o škodljivosti trtne uši, ene največjih uničevalk vinske trte.

 

Ekološko pridelovanje vina je način vinogradništva, pri katerem ni dovoljena uporaba nobenih fitofarmacevtskih sredstev in hitro razpadajočih gnojil, gensko spremenjenih organizmov in ki zahteva redne letne kontrole. Zaradi nujnosti izpolnjevanja omenjenih pogojev je ekološka pridelava vina zelo zahtevna in rizična. Kljub subvencijam  ni dovolj dobičkonosna in vinogradniku ne more predstavljati edinega vira preživetja. V Sloveniji je samo 130 hektarjev površin namenjenih ekološki pridelavi vina. Pridelovalci so deležni rednih kontrol, ki jih opravljata dve slovenski in eno mednarodno podjetje. Ta podeljujejo tudi certifikat BIODAR, prvo slovensko kolektivno znamko za živila, pridelana  po standardih  ekološkega kmetovanja in v skladu z mednarodnimi standardi. Vinogradnik, ki se odloči za ekološko vinogradništvo, mora najprej preiti v tako imenovano preusmeritveno obdobje. Ekološka pridelava vina prepoveduje vsakršno uporabo kemično-sintetičnih zaščitnih sredstev in gnojil. Dovoljeno je le neškodljivo škropljenje z bakrovim preparatom, vendar se tudi količina dovoljenega bakra iz leta v leto manjša. Za boljšo kakovost vina lahko dodajamo različne naravne preparate, kot so hidrati, beljakovine, bentonit, kalcijev karbonat itd. Tudi pri pakiranju vina v zaboje je treba upoštevati ekološki aspekt, zato so prepovedani PVC- materiali, stiropor in aluminijasti zamaški steklenic. Če ves postopek v triletnem obdobju poteka v skladu z zakonodajo, so pridelki v tretjem letu certificirani kot ekološki in pridobijo certifikat BIODAR.

 

 Dr. Stanko Vršič, profesor vinogradništva na Fakulteti za kmetijstvo, nam je predstavil slovensko vinogradništvo in že več kot stoletje najbolj problematičnega škodljivca vinske trte – trtno uš, ki se je v Sloveniji  prvič pojavila leta 1880. Danes se v večjem obsegu pojavlja v toplejših letih in na območjih, kjer so daljša obdobja z visokimi temperaturami (Primorska). Razvojni krog trtne uši na evropskih trtnih sortah se razlikuje od razvojnega kroga na ameriških. Na evropskih trtah trtna uš običajno napade podzemne dele rastlin, predvsem korenine. Njen razvojni krog ni popoln, saj se uši ne selijo iz korenin na liste in nazaj. Uši se hranijo na koreninah in postanejo aktivne takoj, ko spomladi trta prične rasti. Posledica trtnih uši so nabrekline na koreninah, ki jih strokovno imenujemo nodozitete.

 Na ameriških trtah trtna uš napade tako liste kot korenine. Njen razvojni krog je popoln in pojavijo se vse razvojne oblike uši. Zimska jajčeca trtnih uši prezimijo na steblih. Rumene uši, ki se spomladi po olistanju razvijejo iz teh jajčec, potujejo na liste. Prehranjujejo se s sesanjem listov, zaradi česar nastanejo šiške in vanje odrasle uši odložijo v vsako od 40 do 200 jajčec ali več. Osebki zadnjih generacij se spustijo v tla (do 1,2 m globoko), kjer napadejo korenine in se naprej razmnožujejo. Ameriške trte imajo to lastnost, da vbode uši na koreninah izolirajo s plastjo plute in korenine ne propadejo, vendar je v zadnjih letih opazna škoda tudi na koreninah ameriških podlag zaradi pojava novih biotipov tega škodljivca. 

Uši, ki sesajo korenine, povzročajo sušenje in propadanje trsov, medtem ko naselitev uši na liste evropske trte zaenkrat ne povzroča gospodarske škode in ne vpliva na količino in kakovost vina. Prve nadzemne poškodbe so na trti vidne šele od 3 do 5 let, ko se zaustavi tudi rast. Uši se hitro širijo s propadle trte na zdravo, kar povzroča sušenje vinskih trt v koncentričnih krogih. Trte, okužene s trtno ušjo, so dovzetne tudi za okužbo s patogenimi talnimi glivami, ki prehajajo v rastlino skozi poškodbe, nastale zaradi trtne uši.

Najuspešnejši ukrep za preprečevanje trtne uši je že desetletja cepljenje evropskih trt na odporne ameriške podlage. Zaradi dejstva, da bo ta ukrep v prihodnosti z razvojem novih biotipov trtne uši manj uspešen, potekajo v svetu intenzivne raziskave z vzgojo novih, na trtno uš odpornih podlag. Strokovnjaki nenehno proučujejo biologijo trtne uši in iščejo njene naravne sovražnike (doslej ni bil najden še nobeden). V Sloveniji ni registriran noben pripravek za kemično zatiranje, čeprav na tem področju že potekajo številne raziskave.

 

V Sloveniji postaja ekološka pridelava perspektivnejša na vseh področjih kmetovanja. Čeprav je ekološki način pridelovanja hrane zahteven, dolgotrajen (saj temelji v glavnem na ročni obdelavi), drag, so nekateri ljudje za biološko pridelane izdelke pripravljeni odšteti več denarja, saj se zavedajo, da je ekološko pridelana hrana veliko bolj zdrava in okolju prijaznejša.

Zagotovimo z ekološkim načinom pridobivanja hrane novim generacijam »boljši jutri«!

 

 

Žan Petek, Nino Kovačič, Polona Sajko, Maja Lešnik, Tamara Mohorko, Katarina Lešnik; Gimnazija Ptuj

 

Phi Tran, Ann-Kathrin Geller, Simone Sauter, Anne Bormann, Teresa Heiss, Lisa Geiger; Gymnasium Heubach

 

-------------------

 

Text 6:

 

SLOVENCI JEDO MANJ BIOLOŠKO PRIDELANE HRANE KOT NEMCI

 

Ob raziskovanju teme Biološko pridelovanje vina smo med 30 ptujskimi in 30 nemškimi dijaki, udeležencemi projekta, izvedli anketo o uporabi bioizdelkov v vsakdanjem življenju ter prišli do zanimivih rezultatov.

 

Večina anketirancev  kupuje bioizdelke redko, a je odstotek nemških anketirancev glede vsakodnevnega nakupovanju bioizdelkov večji (10 odstotkov) kot pri Slovencih (1 odstotek). Ker so v Nemčiji bioizdelki že dlje časa na trgu, rezultat ni tako presenetljiv. Več kot 40 odstotkov nemških anketirancev je pripravljenih plačati zanje višjo ceno. Slovenski anketiranci se s tem ne strinjajo in takšen je tudi rezultat (24 odstotkov). Več kot polovica anketirancev je pripravljena odšteti zanje več denarja le občasno. Enak odstotek nemških in slovenskih anketirancev (45 odstotkov) meni, da je kakovost bioizdelkov dobra, čeprav so mnogi z njihovo kvaliteto premalo seznanjeni. Veliko vprašanih je mnenja, da so cene bioizdelkov višje zaradi večjih stroškov in dolgotrajnejše pridelave (84 odstotkov). Najpogostejši razlogi, zakaj bi se anketiranci odločili kupiti takšne izdelke, so skrb za zdravje (33 odstotkov), uporaba neškodljivih snovi pri pridelavi rastlin in oskrbi živali (28 odstotkov) ter  boljši, naravnejši okus ekološko pridelane hrane (20 odstotkov).

Ugotovili smo, da so v Nemčiji veliko bolj seznanjeni s kakovostjo in z obsegom ponudbe bioizdelkov. Pri nas je tovrstne ponudbe še malo, se pa vedno bolj zavedamo,da so bioizdelki bolj zdravi in njihova pridelava okolju prijaznejša.

Nižji odstotek vseh odgovorov glede poznavanja in kupovanja oz. uporabljanja bioizdelkov slovenskih anketirancev (v primerjavi z nemškimi) je po našem mnenju najbrž posledica nižjih osebnih dohodkov, saj si mnogi ne moremo privoščiti dva- ali celo trikrat dražjih bioizdelkov od izdelkov, pridelanih na klasičen način.

 

 

Jana Verbančič, Vesna Rojko, Petra Filipič, Barbara Belšak, Petra Hebar; Gimnazija Ptuj

 

Corinna Lang, Jonas Müller, Johannes Müller, Stefanie Drochner, Anne Buchsteiner;  Gymnasium Heubach

 

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

 

Fotos zur Auswahl für DELO und FAZ

(Die von den Redaktionen ausgewählten Fotos werden in der Auflösung 1MB zugesandt.)

         

 

 

Foto 1:

Die Arbeitsgruppe vor der lanwirtschaftlichen Fakultät der Universität Maribor in Pivola (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 2:

Prof. Martina Bavec referiert im Garten der Fakultät engagiert und.... (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Foto 3:

... und auch im Hörsaal anschaulich und motivierend  (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 4:

Historische Postkarte des Weinguts Meranovo (Foto: Archiv Universität Maribor)

 

 

 

Foto 5:

Schüler in den Steillagen des Weinguts Meranovo über Maribor (Hintergrund) und mit einem Wahrzeichen der Region Stajerska: „Klapotetz“ (so die deutsch-sprachige Bezeichnung); (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 6:

Die Arbeitsgruppen aus Ptuj und Heubach vor dem Standbild des Erzherzogs Johann in Meranovo (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

              

Foto 7:

So sollten die Trauben sein! Schüler aus Heubach (links) und Ptuj recherchieren in Meranovo (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 7a:

Das Ergebnis der Mühen: Wein aus Meranovo (Foto: Vid Izlakar)

 

 

 

Foto 8:

Vor dem Kelterhaus in Meranovo: Ein Berg von Traubenstielen (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 9:

Im Kelterhaus in Meranovo (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Foto 10:

Hier arbeiten Schüler und der Blaue Spätburgunder (Foto: Vid Izlakar)

 

 

Foto 11:

Traubenverkostung in Meranovo: Die gemischte Arbeitsgruppen beim Gaumenkitzeln... (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Foto 12:

...probieren.... (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Foto 13:

...analysieren... (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Foto 14:

...also: Recherche in Meranovo:  Probieren, analysieren, notieren und genießen.

(Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 15:

Reblausbefall: Gallen an der Unterseite eines Blattes (Foto: Vid Izlakar)

 

 

Foto 16:

Dr. Stanko Vršič von der Uni Maribor präsentiert den Unterschied: Reblausfreie (links) und –befallene Weinblätter (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Foto 17:

Schüler aus Heubach (links) und Ptuj untersuchen das von der Reblaus befallene Blattwerk... (Foto: Gerald Hühner)

 

 

 

Foto 18:

...auch im Detail (Foto: Gerald Hühner)

 

 

Weitere Fotos zur Ansicht/Auswahl im Internet:

Landwirtschaftliche Fakultät Uni Maribor: www.dasan.de/gimptuj/we2.htm

Weingut Meranovo: www.dasan.de/gimptuj/we3.htm